alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
dejávnica -e ž (ȃ) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi 2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ertevêjevec -vca m, člov. (ȇ) uslužbenec ustanove Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevec: Program, ki so ga ertevejevci pripravili za to priložnost, je bil dolgočasen, vlekel se je, predvsem pa mu je manjkalo humorja E ↑RTV-jevec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ertevêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevski: Čeprav je dogajanje na Kolodvorski postalo aktualno šele z javnim pozivom ertevejevskih sindikatov za pregled finančnega poslovanja zavoda, zadeve niso od včeraj E ↑RTV-jevski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat. virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
jánševec -vca m, člov. (á) član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: V sprednjih vrstah so sedeli večinoma janševci in Nova Slovenija E po politiku Janezu Janši (1958–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
kamiónar -ja [kamijonar] m, člov. (ọ̑) pog. kdor vozi kamion: Voznika sta povedala, da je za kamionarja Slovenija še najbolj primerljiva z Nemčijo: policisti so umirjeni, postopki pa hitri E (↑)kamión
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
nàjpopévka -e in náj popévka -- -e ž (ȁ-ẹ̑; ȃ, ẹ̑) najboljša, zmagovita popevka: izbor najpopevke; Prihodnje leto se bo za naslov najpopevke Evrovizije potegovalo 38 držav, med njimi tudi Slovenija E ↑nàj… + (↑)popévka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
osrédnjeslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) ki se nanaša na osrednjo Slovenijo: osrednjeslovenska regija; Osrednjeslovenska pokrajina bo po novem Ljubljanska pokrajina, v kateri je Ljubljana tako sedež uprave kakor sedež pokrajinskega sveta E iz osrednja Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pòstkomunízem -zma in póstkomunízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī) čas, razmere po padcu komunizma; pokomunizem: obdobje postkomunizma; vrnitev postkomunizma; Slovenija je izpeljala tranzicijo v demokracijo, izšla iz postkomunizma in postala popolnoma evropska država E ← agl. postcommunism, nem. Postkommunismus iz (↑)póst... + (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
RTV-jevec -vca in rtv-jevec -vca [ertevêjevəc in ertẹvêjevəc] m, člov. (ȇ) uslužbenec ustanove Radiotelevizija Slovenija; ertevejevec: Predsednik vlade je obljubil RTV-jevcem zvišanje RTV-prispevka E (↑)rtv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
RTV-jevski -a -o in rtv-jevski -a -o [ertevêjeu̯ski in ertẹvêjeu̯ski] prid. (ȇ) ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; ertevejevski: RTV-jevski zakon; Referendumska kampanja ob zakonu o RTV je govorila tudi o zniževanju RTV-jevske naročnine E (↑)rtv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
sònarávni -a -o prid. (ȍ-á) ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: sonaravno gospodarjenje; sonaravno kmetovanje; Čedalje več je organizacij in društev, ki spodbujajo sonaravno pridelavo hrane E (↑)sò... + (↑)narávensònarávni razvòj -ega -ôja m (ȍ-á, ȍ ó)
razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; trajnostni razvoj: Pri skrbi za okolje in sonaravni razvoj je Slovenija naredila veliko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
tránsnacionálni -a -o [transnacijonalni] prid. (ȃ-ȃ) ki z dejavnostjo in vplivom presega meje in druge dejavnike države: transnacionalna družba; transnacionalna korporacija; transnacionalno podjetje; Uradno stališče slovenske vlade je, da se Slovenija zaveda pomena krepitve transnacionalnega sodelovanja E ← agl. transnational iz (↑)trans… + (↑)nacionálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vojáškopolicíjski -a -o prid. (á-ȋ) ki se nanaša na vojaško policijo: Slovenija naj bi bila na misiji zadolžena predvsem za planinske enote, vojaškopolicijske naloge, vojaško medicino in odstranjevanje min E iz vojáška policíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.