eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo] STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] 1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo] STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
Krébsov Krébsova Krébsovo pridevnik [krépsou̯ krépsova krépsovo] STALNE ZVEZE: Krebsov cikel, Krebsov ciklus ETIMOLOGIJA: po nemško-britanskem zdravniku in biokemiku Hansu Adolfu Krebsu (1900–1981)
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija] barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija ETIMOLOGIJA: ↑markirati
Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik [mórsejeu̯ mórsejeva mórsejevo] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda ETIMOLOGIJA: po ameriškem izumitelju in slikarju Samuelu Finleyu Breesu Morsu (1791–1872), enem od avtorjev Morsejeve abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet;
urediti imena po alfabetu;
grški alfabet
Mórsejev -a -o prid. (ọ̑)
elektr., v zvezah: Morsejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek;
je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor;
odgovoriti na nemi pozdrav;
opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke;
nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olornémo prisl.:
nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
pŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prst1: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica
♦ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; glasb. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; pravn. najti prstne odtise vlomilca
sestàv -áva [səstav- in sestav-] m (ȁ á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav;
zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astron. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. zastar. sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov
♦ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
iksPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog iksa samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [íks], rodilnik [íksa]
MorsejevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Morsejeva Morsejevo pridevnikIZGOVOR: [mórsejeu̯], ženski spol [mórsejeva], srednji spol [mórsejevo]
ZVEZE: Morsejeva abeceda
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
alfabét -a m, pojm. (ẹ̑) abeceda
ázbuka -e ž, pojm. (ȃ) |cirilska abeceda|
ciríličen -čna -o (ȋ)
cirílični -a -o (ȋ) ~a abeceda
ciríličnost -i ž, pojm. (ȋ)
mórsejev in Mórsejev -a -o (ọ̑) ~a abeceda
mútast -a -o (ú) knj. pog. nem: ~ berač
mútasti -a -o (ú) ~a abeceda |gibna znamenja|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
abecéda -e
ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
boríti se Frazemi s sestavino boríti se:
boríti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega možá,
boríti se kot lèv,
boríti se kot levínja,
boríti se na nòž,
boríti se na žíve in mŕtve,
boríti se na življênje in smŕt,
boríti se z abecédo čésa,
boríti se z mlíni na véter,
boríti se za bárve kóga,
boríti se za [svój] prôstor pod sóncem,
boríti se za žíve in mŕtve
razuméti Frazemi s sestavino razuméti:
razuméti abecédo čésa
seznániti se Frazemi s sestavino seznániti se:
seznániti se z abecédo čésa
seznánjati Frazemi s sestavino seznánjati:
seznánjati kóga z abecédo čésa
učíti se Frazemi s sestavino učíti se:
učíti se abecéde čésa,
učíti se na pámet
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecẹ̑da -e ž
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
abecedarium – glej abecẹ̑da
abecedika – glej abecẹ̑da
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
alfabẹ̑t -a m
analfabẹ̑t -a m
gramátika -e ž
literatȗra -e ž
slọ̑vnica -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
azbuk [āzbuk]
samostalnik moškega spolajezikoslovje cirilska abeceda; azbuka
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
gramatika -e ž gramatika: Sakaj Grammatica im. ed. drugiga nevuzhij temuzh prau govorit (III, 14) ǀ On je vuzhil Gramatiko tož. ed., koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← lat. grammatica ← gr. γραμματική ‛abeceda, slovnica’
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abec -a samostalnik moškega spola ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
prečrkoválna abecéda -e -e ž
prevédbena abecéda -e -e ž
transkripcíjska abecéda -e -e ž
transliteracíjska abecéda -e -e ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecedeNikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
IPA (fonetična transkripcija) in ločilaImam vprašanje glede IPA transkripcije. Pri prepisovanju besedila v alofonski zapis me zanima me kako po IPA pišemo posamezna ločila?
Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami?Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?
Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:
Zapisovanje dvojnih priimkov:
Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?
Prečrkovanje ruskih imen:
Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?
Tuje črke in abecedni red:
Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?
Kateri znak IPA ustreza slovenskemu a?
Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?
V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?
Tuje črke v slovenski abecedi
Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?
Zapis velikih tiskanih črk Z in ŽPri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?
Število zadetkov: 75