abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.:
ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrákten -tna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
atrákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
intelektualístičen -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen;
intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.:
intelektualistično obarvana romantika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
konkréten -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑) 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren; ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki;
govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje
♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; glasb. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; jezikosl. konkretni samostalniki // nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten 2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta;
konkreten predlog;
konkretne naloge;
odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče konkrétno prisl.:
konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pomensko razlikovanje: memorandum in sporazum
Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.
Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.
Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:
- pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preabstrákten -tna -o prid. (ȃ) preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
simból -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1,
znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti;
oljkova vejica je simbol miru;
srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol;
simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
simbọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo.
Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga?
Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zŕno Frazemi s sestavino zŕno:
delíti pléve od zŕna,
kot mákovo zŕno,
kot slépa kúra [zŕno],
ločeváti zŕna od plevéla,
ločíti pléve od zŕna,
ločíti plevél od zŕna,
ločíti zŕno od plév,
ločíti zŕno od plevéla,
nájti kàj kot slépa kúra [zŕno]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomenAli samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:
- Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
- S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.