Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev
2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar
● pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
govoríti kot raztŕgan dóhtar, govoríti kot stŕgan dóhtar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba
// biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo
2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi
// v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva
3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice
● zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja
- nastopajóč -a -e:
nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač
2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač
♦ pravn. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ekspr. kdor se (rad) toži, tožari: hud pravdar je
2. star. odvetnik, advokat: poiskal je dobrega pravdarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nanašajoč se na pravdarje ali pravdanje: pravdarska strast / pravdarski dohtar odvetnik, advokat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
bíti v pŕvih vŕstah, bráti med vŕstami, [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, státi v pŕvih vŕstah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne: obravnavati, reševati, urejati zadevo / zadevo je prevzel znan advokat
2. nav. mn., s prilastkom kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in česar ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: odločati o družbenih, gospodarskih, javnih zadevah; družinske, zasebne zadeve; upravne zadeve / notranje, zunanje zadeve države; tekoče zadeve
3. stvar: zadeva poteka po predpisih; zadeva je nujna, resna, sumljiva / v marsikateri zadevi ga večina prekaša / zadeve se moraš čim prej lotiti / pisati o vsakdanjih zadevah / zaupne zadeve / tako ravnanje je tvegana zadeva / notranja ureditev je zadeva vsake države in njenega ljudstva
● ekspr. srčne zadeve ljubezenska čustva; publ. brzojaviti v zadevi predsednikovega obiska zaradi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
