álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑)
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

délec -lca m (ẹ̄)
majhen del: poškodoval ga je delec granate / ekspr. to se je zgodilo v delcu sekunde / en delec vodika in en delec klora / razstaviti stroj na dele in delce
♦ 
fiz. delci alfa in alfa delci jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; osnovni ali elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; geogr. delci na pravilne dolge in ozke parcele razdeljeno kmetijsko zemljišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gáma -e tudi -- ž (ā)
tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ómega -e tudi -- ž (ọ̑)
zadnja črka grške abecede: alfa in omega [ω]
● 
ekspr. Shakespeare je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

sévati -am nedov. (ẹ́)
1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove
2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

žárčiti -im nedov. (ā ȃ)
sevati: radioaktivna snov žarči / žarčiti delce alfa in beta
● 
knjiž. iz nekaterih ljudi žarči posebna moč nekateri ljudje imajo, oddajajo posebno moč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

želézo -a s (ẹ́)
najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz železa; železo in jeklo / kovati, piliti, stružiti, valjati železo / lito železo oblikovano z ulivanjem v forme; z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
// pog. železen predmet: udaril ga je z železom; z razbeljenim železom vžigati znamenja
// predmeti, izdelki iz železa: topot konj se je mešal z žvenketom železa / zbirati staro železo
● 
ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ta avtomobil je za (med) staro železo je dotrajan, neuporaben; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
♦ 
metal. surovo železo ki pride iz plavža; železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C; min. meteorsko ali izpodnebno železo iz meteoritov; telursko železo železo zemeljskih kamnin, zemeljsko železo; teh. betonsko železo za v beton; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L; okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga; palično železo v obliki palic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Število zadetkov: 8