àla medm. (ȁ) pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ȁla – glej ȁlo
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ala medm. ala, alo:
Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
àlo tudi aló velel. medm. (ȁ; ọ̑) ~, vstani; ~, dajmo, hitro; ~, fant, kdaj si pa prišel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
àlo medm.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
Alo m osebno lastno ime
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij S. Alò tož. ed. (II, 194) Zapis izgleda kot krajšava za Alojzij, vendar dostopna literatura nobenega svetnike s tem ali kakim podobnim imenom ne omenja kot zavetnika kovačev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
alo.. prvi del podr. zlož. |drug(ačen)| alogamíja, alomórf, alopát, aloritmíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Benétke Frazemi s sestavino Benétke:
posláti kóga v Benétke,
vídeti Benétke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
besédica Frazemi s sestavino besédica:
ne čŕhniti niti besédice,
ne rêči niti besédice,
ne spregovoríti niti besédice,
ne zíniti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boehmít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas,
pregánjati dólgčas,
pregnáti dólgčas,
prodájati dólgčas
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
edenít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ȅh – glej ā3, ȁlo, ȍ2, ȍj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hraniti1 nedov., F
6,
ager almus, nyva katera nas
hrani;
alo, -ere, rediti,
hraniti, ſhpishati, obdershati;
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati;
nutritius, -a, -um, kar
hrani, redy, ṡhpiṡha;
nutritor, -oris, kateri redy, ali
hrani, ali ṡhpiṡha;
tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas redy, ali
hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jéra (Jéra) Frazemi s sestavino jéra (Jéra):
bíti kot míla jéra,
cmériti se kot mila jera,
držáti se kot míla jéra,
jokáti kot míla jéra (Jéra),
míla jéra (Jéra)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kojiti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kovač -a m kovač:
kladvu is katerem kovazh im. ed. tauzhe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … Couazh im. ed. ſvoje kladvu ǀ v'hishi eniga Kovazha rod. ed. ǀ videozh preueliko grobust tiga kouazha rod. ed. ǀ dvej drugi dushi v'paku ſim perpravil, namrezh eniga kouazha tož. ed., inu njegovo sheno ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … kovazhij im. mn. kladovu ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij im. mn. S. Alò (II, 194) ǀ touzheio ty greshni ludje kakor kovazhi im. mn. po naklu ǀ Kmetje so molili boga danna … Kovazhj im. mn. Vulcana ǀ de bi vſy kovazhy im. mn., inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa ſturili ǀ Serze tiga greshnika bò terdu ratalu kakor kamen, inu kakor teh kouazhou rod. mn., kateru nemara sa kladovu ǀ Hzhi teh paklenskih kovazhou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved,
močán kàkor mêdved,
močán kot mêdved,
trísto [kosmátih] medvédov,
zaščíten kot mêdved
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
OPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ó]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
obdržati dov., F
8,
alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati,
obdershati;
attinere, perderṡhati,
obderṡhati, gori derṡhati;
conservare, ṡkraniti, pervarovati,
obderṡhati, ohraniti;
detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati;
fomentum, -ti, fomes, kurjava, podneitik, neitilu, inu kar je ṡa ogîn
obderṡhati;
obtendere, vel obtinere, obderṡhati;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti;
officia retinere, ſluṡhbe
obderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
polovž
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Rapállo -a [alo] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~urapálski -a -o (ȃ)Rapállčan -a m, preb. i. (ȃ)Rapállčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
RazmaščevalecTovarna kemijskih izdelkov bo dala na trg novo čistilo, ki ga želijo oglaševati kot razmaščevalec . Čistilo je namenjeno odstranjevanju mastnih madežev v kuhinji. Težava je v tem, da izraza razmaščevalec ni v nobenem slovarju, čeprav ga uporablja veliko slovenskih proizvajalcev.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rediti1 nedov., F
35,
alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati;
altrix, Ama, tá katera
redy, ali dojy;
aluminari, rediti;
chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy
rediti;
creare arbores, drevje
rediti, ſaditi, zépiti;
curatrophium, hiſha ẛa pobizhe
rediti;
educare, ṡrediti,
rediti;
fovere, vardévati, v'gorkim darṡhati,
rediti;
nutritor, -oris, kateri
redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha;
ornithoboscium, kurnik, fulovsh, kir
ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali
redè;
tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas
redy, ali hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
špižati nedov., F
5,
alo, -ere, rediti, hraniti,
ſhpishati, obdershati;
cibare, ſhpiṡhati, nahraniti, naſititi;
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti,
ṡhpiṡhati;
nutritius, -a, -um, kar hrani, redy,
ṡhpiṡha;
nutritor, -oris, kateri redy, ali hrani, ali
ṡhpiṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tàkši -a -e kaz. zaim. tak, takšen: Právda je táksi návuk KŠ 1754, 6; Szkvari ſze táksi BKM 1789, 127; nego tákſaje voda TF 1715, 13; Táksa zmo'zna Bo'za ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; ár ſze doli vtrgne záplata KŠ 1771, 29; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; ſze nahája tákſe ſzvedocsánſztvo KŠ 1771, A2a; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika, kakti edno tákse delo KOJ 1833, III; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; ſteri ne csüje vſzebi tákſe nevoule TF 1715, 42; ako tákſe Düſſevne nevole ne osláta SM 1747, 41; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KS 1754, 4; Táksemi ſze nemore bolſi tanács dati SM 1747, 42; Záto je potrejbno bilou tákſemi csloveki naprej ſztoupiti KŠ 1771, A7a; vreidnoje tákſi greih oznániti TF 1715, 36; vtáksi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; zakoj bi ne ſzmeli tákſſi exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; naj táksega tivárisa oſzvoijo KŠ 1754, 220; tákſo moucs je obderſalo vcſenyé TF 1715, 5; Bo'zo volo tákso KŠ 1754, 161; ki je tákso obláſzt dáo lidém KŠ 1771, 28; ki je edno tákse proti govorjenye preterpo SM 1747, 28; Boug tákse preberé BKM 1789, 13; tákse grozovitno klánye narédi KOJ 1848, 9; eto tákse dugoványe znamenüje AIN 1876, 10; kai bi te Cslovik vu tákſem ſzkvárjenyi oſztano SM 1747, 8; nego po drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; vtom tákſem ſzpoznanyi povéksávajšem zroküvana rana je nevarna AI 1878, 7; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali KŠ 1754, 40; eta podsztava sze vtáksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2; alo ſze ztáksim tálom dersi SM 1747, 20; ſtero ſztákſim dühovnim ſzrczom trbej lubiti KŠ 1771, 438; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Sztáksim haſzkom tebé ete ſzvejt darüje SŠ 1796, 10; ſtera znatúre pohája ſztákſov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; Táksi ſzo KŠ 1754, 127; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzkuſijo KŠ 1771, 637; Piszani piszki szo nê celô taksi, kak stampani KAJ 1870, 7; gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene KŠ 1754, 177; Táksa ſzo lübezen KŠ 1754, 83; ar je táksi orszáh nebeſzki ABC 1725, A6b; naj on náſz varje od drugi táksi grejhov KŠ 1754, 174; ár je táksi králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 62; ár je tákſi Králeſztvo Bo'se KMK 1780, AB (2); Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti SIZ 1807, 6; Záto tákſim vámje potreibno biti TF 1715, 7; Tejm táksim zapovidávamo KŠ 1754, 166; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; kral bidti táksim lidem AI 1875, kaz. br. 3; te tákse je potrejbno oznaniti KŠ 1754, 199; je tákse mo'záke gori nadigno KŠ 1771, A7b; sze moro szkrbeti tákse kose küpiti AI 1875, kaz. br. 8; in druga tákſa dugoványa TF 1715, 29; i drüga tákša dêvajo BJ 1886, 7; dugo vö ne oſztáne pri táksi ſzkazlivczi KŠ 1771, 437; nej pa po tuhoj brádi, i drügi táksi decsariaj KM 1790, 20; Vtáksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; Z-táksimi kosi jáko vredno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
živiti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.