američánski -a -o prid. (ȃ) zastar. ameriški: američanski Slovenci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

amerikánec -nca (ȃpog.  
  1. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
  2. 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

amerikanístika -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

amerikánski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. pog. ameriški: kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
  2. 2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ 
agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bankír -ja (í) v kapitalistični ekonomiki lastnik banke: industrijci in bankirji; ameriški bankirji / Anglija je bila svetovni bankir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

beatnik tudi bitnik -a [bít-(ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

béstséller -ja [-ele-(ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bóston -a (ọ̑) 
  1. 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona
  2. 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cénter in cênter -tra (ẹ̄; ē) 
  1. 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
  2. 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost
    // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
  3. 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
  4. 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
    ♦ 
    anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa(ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki
// tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

čŕnec -nca (ȓ) 
  1. 1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev
  2. 2. redko črna žival, navadno konj: rjavec in črnec
  3. 3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dólar tudi dolár -ja (ọ̄; ȃ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar
 
fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

evropéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

fármar -ja (ȃ) zlasti v ameriškem okolju lastnik ali najemnik farme: ameriški farmarji; interesi farmarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

fordízem -zma (ī) ekon. načela in metode organizacije proizvodnje, ki jih je vpeljal ameriški industrialec Ford: razvite oblike racionalizacije, kot je fordizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

imperialíst -a (ȋ) nav. ekspr. kdor uresničuje, širi politiko imperializma: ameriški, nemški imperialisti; pren. kulturni imperialisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

imperialízem -zma (ī) 
  1. 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem
  2. 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kalifórnijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ 
agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kápar -ja (ȃ) majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na drevju se je pojavil kapar / ličinka kaparja / škropiti proti kaparju
 
zool. ameriški kapar; češpljev, smrekov kapar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kasáč -a (á) vet. dirkalni konj, ki tekmuje v kasu: vzgajati kasače; tekmovanje kasačev / ameriški kasač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

klék -a (ẹ̑) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kólt -a (ọ̑) ameriški revolver ali pištola večjega kalibra: kavboj s koltom za pasom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

konvój -a (ọ̑) 
  1. 1. skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo bojne ladje, letala: sovražnik je potopil tudi drugi konvoj
  2. 2. skupina vozil, ki zaradi varnosti vozijo skupaj: napadli so ameriški konvoj, ki je vozil strelivo / konvoji tovornjakov / voziti v konvoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

léšnik -a (ẹ́) sad leske: lešniki so že zreli; jesti lešnike; luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike; kakor lešniki debele solze / dodati omaki za lešnik masla / lešniki so dobro obrodili leska
 
ekspr. to ni vredno piškavega lešnika zelo malo, nič; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
 
bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis hypogaea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
     
    igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
  2. 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
    // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje
    // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
  3. 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
  4. 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
    // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
  5. 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
  6. 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
  7. 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
    ● 
    ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

liberátor -ja (ȃ) med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24: zavezniški liberatorji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

milijardêr -ja (ȇ) nav. ekspr. kdor ima milijardno premoženje: biti milijarder / ameriški milijarderji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

monopolíst -a (ȋ) kdor ima monopol: monopolist pri prodaji / ameriški monopolist / ekspr. monopolisti proletarskega internacionalizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

múltimilijonár -ja (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

načín -a (ȋ) 
  1. 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj; izpopolniti način dela, raziskovanja, zdravljenja; prizadeval si je najti način, da bi ga pregovoril; igralci so nasprotnemu moštvu vsilili svoj način igre / od načina sedenja je odvisen pravilen razvoj hrbtenice; hoja je eden od načinov gibanja / analitični, znanstveni način mišljenja; uvajati industrijski način gradnje; kapitalistični način proizvodnje; ročni, strojni način izdelave / evropski, ameriški, nomadski način življenja / knjiž. oboje je pomembno, vsebina in način oblika
    // publ. slikati v realističnem načinu slogu
    // z oslabljenim pomenom: raziskovati način delitve celic; spoznal ga je po načinu govorjenja / v prislovni rabi: pripraviti jed na drug, drugačen način; delati kaj na enak način kot drugi; bomo že uredili na kak način kako; zaslužiti na lahek način; dogodek je opisoval na miren, stvaren način; bojevali so se na partizanski način po partizansko; zadevo lahko rešimo na več načinov
  2. 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na noben način poudarja
    1. a) zanikano trditev, ugotovitev: na noben način ni slab človek; na noben način noče iti z nami; na noben način ne morem razumeti, zakaj sta se razšla / tega ti ne dovolim, na noben način ne
    2. b) prepričanost o čem: ne vem, koliko hoče za hišo, toda na noben način ne malo / ne more biti doma, na noben način ne, saj sem ga pravkar srečal v mestu
      // v zvezi na vsak način poudarja
    3. a) zahtevo, željo: na vsak način hočejo, da grem z njimi / delo je treba končati do roka, na vsak način
    4. b) prepričanost o čem: na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo; tega denarja je parcela na vsak način vredna
      ● 
      pog., ekspr. to ni (noben) način tako se ne dela, ne ravna; ekspr. to je edini način, da se rešimo samo tako se lahko rešimo; ekspr. na svoj način ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako malo študiral; ekspr. na vse (mogoče in nemogoče) načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo
      ♦ 
      gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; lingv. (glagolski) način slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; trpni, tvorni način; prislovno določilo načina; muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice; durov, molov tonovski način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nèamêriški -a -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni ameriški: neameriško okolje / neameriški film

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nój -a tudi nòj nôja (ọ̑; ȍ ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev
 
ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo
 
zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

opósum -a (ọ̑) 
  1. 1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
  2. 2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pásavec -vca (ȃ) nav. mn., zool. južno ameriški sesalci, ki imajo telo pokrito s trdim oklepom iz prečnih pasov, Dasypodidae: luskavci in pasavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

podgána -e ž (á) 
  1. 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane
  2. 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane
    ● 
    ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi
    ♦ 
    zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

povrátnik -a (ȃ) 
  1. 1. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov: ameriški povratnik je; vojni povratniki; povratniki iz taborišča, tujine / izseljenci povratniki
    // kdor pride po ozdravljenju znova na zdravljenje iste bolezni v zdravstveni zavod: število povratnikov se je povečalo / alkoholiki povratniki
  2. 2. jur. kdor je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: biti, postati povratnik; večkraten povratnik / delinkventni povratniki
    ♦ 
    geogr. povratnik vzporednik 23,5° severne in južne geografske širine; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; kozorogov povratnik južni povratnik; rakov povratnik severni povratnik; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

práprebiválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ-ȃknjiž.  
  1. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države
  2. 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

priséljenec -nca (ẹ́) kdor se priseli: nezaupljivo sprejeti priseljence; ameriški priseljenci; kolonija priseljencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

rakún -a (ȗ) 
  1. 1. zool. majhnemu medvedu podoben ameriški sesalec, Procyon: rakuni plezajo po drevju
  2. 2. krzno te živali: ovratnik iz rakuna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

refleksíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije
  2. 2. knjiž. odboj: refleksija valov
    ● 
    knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji
    ♦ 
    filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

selfmademan -a [sélfméjdmên(ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

somìč -íča (ȉ í) manjšalnica od som: mladi somiči
♦ 
zool. ameriški somič manjša, somu podobna sladkovodna riba, Ictalurus nebulosus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sovjétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza
// nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

súpertrdnjáva -e ž (ȗ-ȃ) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

taylorízem -zma [tej-(ī) ekon. načela organizacije dela in plačevanja delavcev, ki jih je vpeljal ameriški inženir Taylor: vplivi taylorizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

télstar -ja (ẹ̑) teh. ameriški telekomunikacijski satelit, izstreljen leta 1962: radijski, televizijski prenos preko telstarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

trdnjáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. utrjeno naselje z vojaško posadko za obrambo: braniti, napasti, porušiti, zavzeti trdnjavo; obleganje trdnjave; obzidje trdnjave; pren. to mesto je bilo trdnjava liberalizma
     
    leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
  2. 2. šah. šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah: igralca sta zamenjala trdnjavi / damina trdnjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

underground -a [ándərgráu̯nd(ȃ-ā) gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot: pojav, razvoj undergrounda; neskl. pril.: ameriški underground film; underground glasba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

véstern in wéstern -a [ve-(ẹ̄) film o Divjem zahodu: gledati, predvajati vestern / ameriški, italijanski vestern

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

virgínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Virginijo: virginski tobak
 
vrtn. virginski brin okrasno drevo z rdeče rjavo skorjo in luskastimi listi, Juniperus virginiana; zool. virginski jelen ameriški jelen z dolgim, sploščenim, zgoraj temno rjavim in spodaj belim repom, Odocoileus americanus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

voják -a (á) 
  1. 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije
    // pripadnik vojske brez čina: ni oficir, ampak vojak / navadni vojak
  2. 2. kdor opravlja določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: njen sin je vojak; zaradi srčne napake ni bil vojak / potrdili so ga za vojaka
    // mn., s predlogom opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: priti, vrniti se od vojakov / vpoklicati k vojakom; biti pri vojakih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vréčarica -e ž (ẹ̑) zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zamórec -rca (ọ̑) nav. slabš. človek črne rase; črnec: ameriški zamorci; črn je kot zamorec
 
ekspr. na ladji ga imajo za zamorca opravlja najtežja, najmanj plačana dela; dela kot zamorec veliko, težko in za majhno plačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žurnál tudi journál -a [žurnal(ȃ) periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal
● 
zastar. brati novice v žurnalu dnevniku
♦ 
fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 55