izgubíti -ím
tudi zgubíti -ím
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.
kósiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.