angelski2 -a -o pridevnik ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
anglijski -a -o (angliski) pridevnik ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ánglo- prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglo-ameriške čete;
anglo-ameriška misija;
anglo-iranska pogajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
anglo... ali ánglo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglofil / angloameriški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bórderski bórderska bórdersko pridevnik [bórderski] STALNE ZVEZE: borderski ovčar ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. border ‛meja’, po mejnem področju med Anglijo in Škotsko
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga,
nabrúšen kot brítev,
óster kot brítev
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
galóna galóne samostalnik ženskega spola [galóna] 1. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje prostornine tekočin, 4,55 litra; simbol: gal
2. ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno hektoliter
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gallone iz angl. gallon, prevzeto iz staronormanske predloge galon‛neka prostorninska mera’; morda kelt. izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín] 1. podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica 1.1. manj formalno krzno te živali
2. pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
KamerunčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kámerunčeu̯], ženski spol [kámerunčeva], srednji spol [kámerunčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kengurȗ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
móst Frazemi s sestavino móst:
oslôvski móst,
podréti vsè mostôve za sebój,
porúšiti vsè mostôve za sebój,
vzpostáviti zráčni móst,
zráčni móst
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
páv Frazemi s sestavino páv:
hodíti kot páv,
nosíti se kot páv,
prevzéten kot páv,
sprehájati se kot páv,
šopíriti se kot páv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko
Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
RibatejoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pokrajina na Portugalskem
IZGOVOR: [ribatéžo], rodilnik [ribatéža]
BESEDOTVORJE: Ribatežan, Ribatežanka, Ribatežanov, Ribatežankin, ribateški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Rokavski prelivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
preliv med Evropo in Britanskim otočjem
IZGOVOR: [rokáu̯ski prelíu̯], rodilnik [rokáu̯skega prelíva]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Rokávski prelív -ega -a m, zem. i. (á ȋ; ȃ ȋ) |preliv med Anglijo in evropsko celino|: v ~em ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
stóléten1 -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus;
stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje
♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ŠajerskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«
IZGOVOR: [šájerska], rodilnik [šájerske]
BESEDOTVORJE: Šajerec, Šajerka, Šajerčev, Šajerkin, šajerski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.