ansámbel -bla m (á) - 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
- 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ansámbelski -a -o [bəl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples;
dovršena ansambelska igra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
aplávz -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza;
govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem;
goste so pozdravili z dolgim aplavzom;
doživel je aplavz pri odprtem odru;
publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
baléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo
♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bênd -a m (ȇ) pog. glasbena skupina, ansambel: rock bend; član benda; V svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje E ← agl. band, prvotno 'organizirana skupina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) - 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
- 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
díxieland -a [diksilend] m (ȋ) muz. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz: mojster dixielanda;
neskl. pril.: dixieland ansambel;
dixieland stil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dráma -e ž (á) - 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo; drama o razkrojenem zakonu; drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama
// lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije - 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci
- 3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama; družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja
♦ lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame; muz. glasbena drama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
drámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj;
dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo
♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
družína -e ž (í) - 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu
// eden od zakoncev in otroci: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino - 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
- 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
- 4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
- 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
- 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
estráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na estrada 2: estradni ansambel, orkester;
estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
godálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo
♦ muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
humoríst -a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist;
njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
igrálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost
- 2. redko igralen: nova igralska deska; igralske karte
igrálsko prisl.: delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izvajálski -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
klaviaturíst -a [klavijaturist] m, člov. (ȋ) glasbenik, ki igra na klaviature: kitarist in klaviaturist; Ansambel je bil sestavljen iz treh glasbenikov z električno kitaro (vodilna, ritem, bas) in bobnarja, včasih pa tudi klaviaturista in harmonikarja E ↑klaviatúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
klavírski -a -o prid. (ī) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kómoren -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja- a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba
- b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton
// ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče
♦ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
kómorno prisl.: komorno zasnovan spored
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kvartét -a m (ẹ̑) - 1. muz. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet
// izvajanje take skladbe: vadijo kvartet - 2. muz. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet
- 3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kvintét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet // skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
light show -- -a in lightshow -a cit. [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ) 1. niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: laserski light show; Njuno vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show 2. naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: Že nekaj časa kupujem light show za ansambel E ← agl. light show iz light 'luč' in (↑)shów
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese;
neizvajana skladba mladega avtorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nonét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz devetih instrumentalistov ali pevcev: nastop, sestav noneta // skladba za tak ansambel: napisati nonet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oktét -a m (ẹ̑) - 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
// skladba za tak ansambel: zbirka oktetov - 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
óperen -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na opero: operni libreto;
operna arija;
operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
orkéstrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba;
orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi
- 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine
- 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin
- 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel
oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) - 1. končati žetev: letos so že poželi
// s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda - 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz; požeti hvalo, občudovanje; delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
● ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobili
požét -a -o: pšenica je že požeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
salónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
● ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge
♦ gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; muz. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje - 2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko; salonsko vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sekstét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet // skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
septét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta // skladba za tak ansambel: zbirka septetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tercét -a m (ẹ̑) - 1. muz. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi; peti v tercetu
// skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere - 2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trío -a m (ȋ) - 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu
// skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete - 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel
♦ muz. trobilni kvintet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
túš3 -a m (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo;
orkester se je uigral šele proti koncu sporedauigráti se - 1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati
- 2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra
uigrán -a -o: uigran ansambel; igralci so uigrani
♦ šport. dobro uigrane napadalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā) - 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven
- 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
- 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba
zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zrèl in zrél -éla -o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) - 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
// knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln - 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo - 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
// značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi - 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo - 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
// ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena - 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol
// ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja
zrélo prisl.: zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.