ansámbel -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti;
instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel;
amaterski ansambli;
ansambel ljubljanske Drame;
zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ansámbel -bla m (á) baletni ~; glasbeni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ansámbel -bla
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: baletni ansambel igralski ansambel
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
ansámbel -bla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ansámbel -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ansámbelski -a -o [ansambəlski] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples;
dovršena ansambelska igra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
aplávz -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza;
govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem;
goste so pozdravili z dolgim aplavzom;
doživel je aplavz pri odprtem odru;
publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
armenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog armenska armensko pridevnikIZGOVOR: [arménski]
ZVEZE: armenska pisava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
AvsenikPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Avsenika samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: ime bitja
član Ansambla bratov Avsenik
IZGOVOR: [áu̯senik], rodilnik [áu̯senika]
BESEDOTVORJE: Avsenikov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
»Avsenikov slog« ali »avsenikovski slog«
Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
baléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo
♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
balétni ansámbel -ega -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
báza-esamostalnik ženskega spolaosnova, podlaga
- baza česa
- , baza za koga/kaj
zbirka podatkov
- baza česa/koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
- , baza o čem/kom
izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
- baza koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
beat -a [bít] m (ȋ) 1. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo;
sodobni elektronski, plesni beat;
beat in rock // skladba v takem stilu: močni, udarni beati 2. zlasti v 60. letih 20. stoletja način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat;
v prid. rabi: beat ansambel, orkester;
beat ritmi;
beat generacija;
beat glasba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bênd -a m (ȇ) pog. glasbena skupina, ansambel: v svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje;
član benda / rock bend
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Besede »plesnost« ne najdem v SSKJBesede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:
1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …;
2) estetika plesnega telesa;
3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.«
(Ples, Leksikoni CZ 1990)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh;
tekmovalci so bili v briljantni formi;
briljantna igra naše reprezentance;
briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dixieland -a [díksilend-] m (ȋ) glasb. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz: mojster dixielanda;
v prid. rabi: dixieland ansambel;
dixieland stil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dráma -e ž (á) 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo;
drama o razkrojenem zakonu;
drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama // lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama;
družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja
♦ glasb. glasbena drama; lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
drámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj;
dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo
♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
družína -e ž (í) 1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku;
vsa družina je bila zbrana okrog mize;
kmečka družina;
biti iz dobre, poštene, premožne družine;
šestčlanska družina;
člani družine;
rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine // skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino // eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini;
glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna;
imena starih družin;
zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina) 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači;
imel je prijetno družino 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov;
rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
duét duéta samostalnik moškega spola [duét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. koreografija za dva plesalca
3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ekípa -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
estráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik;
estradna elita;
estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa] 1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni] 3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gledalíška skupína -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gledalíški ansámbel -ega -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
godálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo
♦ glasb. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
humoríst -a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist;
njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
igrálska skupína -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
igrálski -a -o [igrau̯ski tudi igralski] prid.(ȃ) 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti;
bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost 2. igralen: nova igralska deska;
igralske karte igrálsko prisl.:
delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
igrálski ansámbel -ega -bla m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
izvajálski -a -o [tudi izvajau̯ski] prid. (ȃ) nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kanadsko-ameriškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog kanadsko-ameriška kanadsko-ameriško pridevnikIZGOVOR: [kánatsko-amêriški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kantáta kantáte samostalnik ženskega spola [kantáta] iz glasbene umetnosti večdelna vokalno-instrumentalna skladba za soliste, zbor in skupino instrumentalistov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cantata, prvotno ‛skladba, ki se poje’ iz cantare ‛peti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kapéla -e ž (ẹ̑) maševati v ~i; krstna ~ krstilnica; glasb. |ansambel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
klaviaturíst -a m (ȋ) glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista;
ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
klavírski -a -o prid. (ī) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
♦ glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kómoren1 -rna -o prid. (ọ̑) lit., glasb. ki se izvaja, predvajaa) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba;
komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče
♦ fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanovekómorno prisl.:
komorno zasnovan spored
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kontrabasíst -a
m kdor igra kontrabas
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
korál korála samostalnik moškega spola [korál] enoglasna vokalna glasba srednjeveške krščanske liturgije; SINONIMI: iz glasbene umetnosti gregorijanski koral
STALNE ZVEZE: gregorijanski koral ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Choral iz lat. (cantus) chorālis ‛zborovska (pesem)’, iz chorus ‛zbor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kvartét -a m (ẹ̑) 1. glasb. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet // izvajanje take skladbe: vadijo kvartet 2. glasb. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe;
kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet 3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet;
nastopa kvartet odličnih telovadcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kvartét -a m (ẹ̑) glasb.: |skladba|; godalni ~ |ansambel|; publ. ~ telovadcev četverica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kvartẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kvintét -a m (ẹ̑) glasb. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet // skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kvintét -a m (ẹ̑) glasb. |petčlanski ansambel; skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
light show in lightshow -a [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ) niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show;
laserski light show // naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: kupil je light show za ansambel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Mala ali velika začetnica pri članih/članicah (glasbenih) skupin: »m/Modrijan Blaž Švab«Zanima me, kako je s poimenovanjem (pripadnosti) posameznih članov glasbene skupine, če ima ta skupina uradno ime tipa Čuki, Modrijani ...
Ali pišemo čuk in modrijan z malo ali veliko začetnico?
- modrijan Blaž Švab / Modrijan Blaž Švab
- čuk Jože Potrebuješ / Čuk Jože Potrebuješ
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Naštevanje več moških z istim priimkomVeliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese;
neizvajana skladba mladega avtorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nonét -a m (ẹ̑) glasb. ansambel, sestavljen iz devetih instrumentalistov ali pevcev: nastop, sestav noneta // skladba za tak ansambel: napisati nonet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nonét -a m (ẹ̑) |ansambel; skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
oktét -a m (ẹ̑) 1. glasb. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
óperen -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na opero: operni libreto;
operna arija;
operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
orkéstrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba;
orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom;
oskrbeti odjemalce z mlekom;
fanta je z vsem oskrbel;
oskrbel se je z gorivom;
oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod;
oskrbeti komu pomoč, zdravila;
to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi;
oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico;
oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka;
strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambeloskrbljèn -êna -o:
poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) 1. končati žetev: letos so že poželi // s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz;
požeti hvalo, občudovanje;
delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
● ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobilipožét -a -o:
pšenica je že požeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
salónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
● ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge
♦ gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; glasb. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko;
salonsko vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
salzburškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog salzburška salzburško pridevniknanašajoč se na mesto Salzburg
nekdaj nanašajoč se na škofijo Salzburg
IZGOVOR: [sáldzburški]
ZVEZE: salzburški misijon
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
scéna -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno;
ekspresionistična, realistična scena;
scena prvega dejanja;
osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni / ansambel je na sceni že pol stoletja 4. v zvezi alternativna scena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: blesteti, utrditi se na alternativni sceni;
ljubitelji alternativne scene;
razmah alternativne scene;
dogajanje na alternativni sceni / pregled alternativne scene // skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: dejavnost alternativne scene; predstavniki, pripadniki alternativne scene 5. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen;
pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede
♦ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sekstét sekstéta samostalnik moškega spola [sekstét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz šestih instrumentalistov ali pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina šestih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni sekstet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sextett iz it. sestetto iz sesto ‛šesti’, umetno prilagojeno lat. sextus - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sekstét -a m (ẹ̑) glasb. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet // skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
septét -a m (ẹ̑) glasb. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta // skladba za tak ansambel: zbirka septetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
septét -a m (ẹ̑) |ansambel; skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód,
[glás] kot iz sóda,
gláva [kóga] je kot sód,
iméti glávo kot sód,
iméti trébuh kot sód,
izbíti sódu dnò,
[kàkor] sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
pijàn kot sód,
polníti sód(e) brez dnà,
sedéti na sódu smodníka,
sód smodníka,
trébuh je kot sód,
živéti na sódu smodníka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ) glasb. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tercét -a m (ẹ̑) 1. glasb. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi;
peti v tercetu // skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere 2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trío -a m (ȋ) 1. glasb. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio;
napadalni trio nogometašev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel
♦ glasb. trobilni kvintet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trobílen -lna -o (ȋ)trobílni -a -o (ȋ) ~ ansambel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
túš3 -a m (ȗ) glasb. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
uigrán -a -o; bolj ~ (á) ~ ansambeluigránost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo;
orkester se je uigral šele proti koncu sporeda uigráti se
1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati
2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra
uigrán -a -o:
uigran ansambel; igralci so uigrani
♦ šport. dobro uigrane napadalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vokálen -lna -o (ȃ)vokálni -a -o (ȃ) ~ ansambel; jezikosl. ~a redukcija samoglasniški upadvokálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek;
zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja;
zabavne prireditve;
zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.:
zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zabáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ dogodek; biti zelo ~zabávni -a -o (á) ~ ansambelzabávnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zabávnoglásben -a -o (á/ȃȃ)zabávnoglásbeni -a -o (á/ȃȃ) ~ ansambel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zaigráti -ám
dov.1.
kaj poustvariti glasbeno delo 2.
na kaj povzročiti glasbo z glasbilom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
zrèl in zrél -éla -o [zreu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže;
zrele češnje;
zgodaj zrela jabolka;
zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi;
ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel;
razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi;
bil je najzrelejši med vrstniki;
po nesreči je postal zrelejši;
prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo;
dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenjazrélo prisl.:
zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.