ansámbel -bla m (á)
1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
ansámbelski -a -o [ansambəlski] prid. (á)
nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra
aplávz -a m (ȃ)
z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
baléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo
♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine
beat -a [bít] m (ȋ)
1. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; sodobni elektronski, plesni beat; beat in rock
// skladba v takem stilu: močni, udarni beati
2. zlasti v 60. letih 20. stoletja način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat; v prid. rabi: beat ansambel, orkester; beat ritmi; beat generacija; beat glasba
bênd -a m (ȇ) pog.
glasbena skupina, ansambel: v svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje; član benda / rock bend
briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ)
1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
dixieland -a [díksilend-] m (ȋ)
glasb. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz: mojster dixielanda; v prid. rabi: dixieland ansambel; dixieland stil
dráma -e ž (á)
1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo; drama o razkrojenem zakonu; drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama
// lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije
2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci
3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama; družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja
♦ glasb. glasbena drama; lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame
drámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj;
dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo
♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci
družína -e ž (í) 1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku;
vsa družina je bila zbrana okrog mize;
kmečka družina;
biti iz dobre, poštene, premožne družine;
šestčlanska družina;
člani družine;
rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine // skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino // eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini;
glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna;
imena starih družin;
zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina) 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači;
imel je prijetno družino 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov;
rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
godálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo
♦ glasb. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala
humoríst -a m (ȋ)
duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom
// kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
igrálski -a -o [igrau̯ski tudi igralski] prid.(ȃ) 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti;
bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost 2. igralen: nova igralska deska;
igralske karte igrálsko prisl.:
delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
izvajálski -a -o [tudi izvajau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek
klaviaturíst -a m (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista; ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista
klavírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
♦ glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
kómoren1 -rna -o prid. (ọ̑) lit., glasb. ki se izvaja, predvajaa) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba;
komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče
♦ fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanovekómorno prisl.:
komorno zasnovan spored
kvartét -a m (ẹ̑)
1. glasb. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet
// izvajanje take skladbe: vadijo kvartet
2. glasb. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet
3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev
kvintét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet
// skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat
light show in lightshow -a [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ)
niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show; laserski light show
// naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: kupil je light show za ansambel
nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā)
ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja
nonét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz devetih instrumentalistov ali pevcev: nastop, sestav noneta
// skladba za tak ansambel: napisati nonet
oktét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
// skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona
óperen -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
orkéstrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom;
oskrbeti odjemalce z mlekom;
fanta je z vsem oskrbel;
oskrbel se je z gorivom;
oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod;
oskrbeti komu pomoč, zdravila;
to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi;
oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico;
oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka;
strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambeloskrbljèn -êna -o:
poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) 1. končati žetev: letos so že poželi // s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz;
požeti hvalo, občudovanje;
delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
● ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobilipožét -a -o:
pšenica je že požeta
salónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
● ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge
♦ gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; glasb. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko;
salonsko vedenje
scéna -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno;
ekspresionistična, realistična scena;
scena prvega dejanja;
osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni / ansambel je na sceni že pol stoletja 4. v zvezi alternativna scena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: blesteti, utrditi se na alternativni sceni;
ljubitelji alternativne scene;
razmah alternativne scene;
dogajanje na alternativni sceni / pregled alternativne scene // skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: dejavnost alternativne scene; predstavniki, pripadniki alternativne scene 5. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen;
pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede
♦ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
sekstét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet
// skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov
septét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta
// skladba za tak ansambel: zbirka septetov
tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ)
glasb. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
tercét -a m (ẹ̑) 1. glasb. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi;
peti v tercetu // skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere 2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet
trío -a m (ȋ)
1. glasb. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu
// skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete
2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev
trobílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel
♦ glasb. trobilni kvintet
túš3 -a m (ȗ)
glasb. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš
uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo;
orkester se je uigral šele proti koncu sporeda uigráti se
1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati
2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra
uigrán -a -o:
uigran ansambel; igralci so uigrani
♦ šport. dobro uigrane napadalke
zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek;
zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja;
zabavne prireditve;
zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.:
zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno
zrèl in zrél -éla -o [zreu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže;
zrele češnje;
zgodaj zrela jabolka;
zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi;
ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel;
razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi;
bil je najzrelejši med vrstniki;
po nesreči je postal zrelejši;
prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo;
dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenjazrélo prisl.:
zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem