Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
 
zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
antilópin -a -o (ọ̑) pridevnik od antilopa: antilopin trup
gnú -ja (ȗ) zool. antilopa z govedu podobno glavo, Connochaetes: belorepi gnu
kudú -ja (ȗ) zool. antilopa z dolgimi, šilastimi rogovi, Strepsiceros
óriks -a (ọ̑) zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; neskl. pril.: antilopa oriks
samotárka -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka
Število zadetkov: 6