aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov
aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom
chardonnay -ja tudi šardoné -êja [šardoné -êja] m (ẹ̑ ȇ)
agr. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: posadili so traminec in chardonnay
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: chardonnay se je štiri mesece staral v barikih
degustácija -e ž (á)
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo, pokušina: po degustaciji so nekatera vina prestavili v bolj ustrezne skupine; vinska degustacija; degustacija peciva / priredili so razstavo in degustacijo novih specialitet
desêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor
// v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko:
flambíranje -a s (ȋ)
gastr. postopek, pri katerem se pri dokončni pripravi jedi prižge močna in dišeča alkoholna pijača: pri flambiranju dobi jed aromo dodane alkoholne pijače
gólding -a m (ọ̑)
agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding
jamájka -- v prid. rabi (ȃ)
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum
kubánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji
♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola
ouzo in úzo -a [úzo] m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: natočiti, piti ouzo; kozarec ouza; vino, pivo in ouzo
pokúsiti -im dov., pokúšen (ú ȗ)
dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim je pokusit, kakšno potico je spekla; povabil jih je, da bi pokusili novo vino
// ekspr., navadno z nikalnico malo popiti, pojesti: kruha ni niti pokusil; vino je samo pokusil / črne kave sploh ne pokusi pije; svinine še dolgo ne bo smel pokusiti jesti / pokusite no kakšen piškot kot povabilo pojejte, vzemite
pokúšati -am nedov. (ú)
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
pokúšina -e ž (ȗ)
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: ponuditi v pokušino; vabiti na brezplačno pokušino; vinska pokušina; ogled, razstava in vodena pokušina vin
pokúšnja -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni;
sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo;
ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti