Áron -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Áron -a m Aron: Govorécsi Ároni KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Aron [āron]
samostalnik moškega spolasvetopisemsko osebno ime Aron
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Aron -a m osebno lastno ime
Aron:
Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Aronov -a prid. Aronov:
Maria, Moiſeſsova, inu Aronava im. ed. ž Seſtra (II, 531) → Aron
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo
FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
fȃr, -rja, m. der Pfaffe (zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Marija -e ž osebno lastno ime
1. Marija:
By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam:
ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Melkizedek -a m osebno lastno ime
Melkizedek:
Elias je G. Bogu offroval vuole. Samuel telleta; Aron kadillu; Melchiſedech im. ed. kruh, inu vinu ǀ Melchiſedek im. ed. je bil vezh kakor Abraham, sakaj leta je mogal njemu deſſetino dati ǀ Terje bil pred Melchiſedeka tož. ed. pokleknil ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'melhisedeham or. ed. Kruh Melkízedek, lat. V Melchisedech, jeruzalemski kralj in duhovnik (SP 1 Mz 14,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
mrmrati -am nedov. godrnjati, pritoževati se:
levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat nedol., inu sobe Kasat ǀ sazhnesh zhes njega marmrat nedol., ga opraulat ǀ Fariseu je bil sazhel marmrati nedol. zhes Madaleno ǀ kodarkuli hodish marmrash 2. ed., opraulash, shentuiesh, preklinash ǀ kadar njemu kai permanka, marmra 3. ed. zhes Boga, kolne uro, inu dan v' katiri je bil rojen ǀ shlishim, de marmrate 2. mn., opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ sakaj mermrate 2. mn. de vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ ludje marmraio 3. mn., inu ſe toshio de nemorio predati ǀ sakaj ſe toshish de drugi zhes tebe marmrajo 3. mn., inu opraulajo ǀ nikar ne marmrajte vel. 2. mn., inu ſe netoshite zhes Boga ǀ nemarmrajte +vel. 2. mn. zhes Svetnike, inu Boga ǀ Simon Pharisæus je zhes Madaleno marmral del. ed. m ǀ ſi … zhes njegovo S. Volo mermral del. ed. m ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila zhes Mosha, inu marmrala del. ed. ž zhes ſoſedo ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala del. dv. m zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſo marmrali del. mn. m zhes Boga, inu Mojſeſſa ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale del. mn. ž, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
posvetìti -ím dov. posvetiti: Scsémo vſzi nasa Szrcza tebi dati, I poſzvetiti BKM 1789, 36; Szpomeni sze da szoboto poszvetis ABC 1725, A4a; da ſzobotni dén poſzvetis SM 1747, 45; da Szoboutni dén poſzvetis KŠ 1754, 23; da ſzvétke poſzvetis KM 1790, 110; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev, ſtera poſzvéti zláto KŠ 1771, 77; Gde náſz poſzveti Düjh ſzvéti KMK 1780, 18; Dáj vernoſzt, Stera ſzrdcze poszvecsé BRM 1823, 110; Szkim tálom te Nedelni dén ne poſzvetimo KŠ 1754, 24; Tebi 'sitek poſzvetimo SŠ 1796, 132; Poſzvéti je vu iſztini tvojoj KŠ 1754, 156; On pa, Boug méra, poſzvéti váſz vu vſzem KŠ 1771, 623; Düsa Krisztuſſova, poſzvéti váſz vu vſzem KŠ 1771, 623; Düsa Krisztuſſova, poszvéti mené KM 1783, 160; I ſzrcza nám vſzejm poſzvéti BKM 1789, 2; Szrdcza nam z-Dühom poſzvéti BRM 1823, 2; Poszvétte dén ete meni KAJ 1870, 59; Kriſztus .. czérkev, dabi jo poſzvéto KŠ 1754, 187; Jezus, da bi lüſztvo zlaſztivnov krvjouv poſzvéto KŠ 1771, 697; Tvoje ſzvéto trplênye, Naj me ravna i poſzvecsé BRM 1823, 46; vu orſzágh Nebeſzki, steroga vám na potreboucso poſzvetil ſzem nyega SM 1747, 83; Bog ſzvéti Düh, ki ſzi mené poſzvéto SM 1747, 54; Boug je mené vu právoi vöri poſzveito TF 1715, 23; Sz. Düjh me je poſzvéto KŠ 1754, 122; koga je Ocsa poſzvéto KŠ 1771, 302; Sto náſz je poſzvéto KMS 1780, B; Sz. Dühi, ki me je poſzvéto KM 1783, 2; ki me je z-ſzvojov ſzvétov miloscsov poſzvéto KM 1790, 107; i záto je za dén pocſiváliscsa gori poſzvéto KM 1796, 4 posvetìti se -ím se posvetiti se: Ár ſze poſzvetí po rejcſi Bo'zoj KŠ 1754, 168; Ár ſze poſzvetí po rejcsi KŠ 1771, 639; Té vzemi kſzebi, poſzvéti ſze 'z-nyimi KŠ 1771, 409; Poszvéti sze KAJ 1870, 59; i te ſzvéti ſze naj eſcse bole poſzvetí KŠ 1771, 808 posvèčeni tudi posvètšeni -a -o posvečen: Zákona krv, vu ſteroj je poſzvecseni KŠ 1771, 689; i li tebi, ocsa moj, Vesz moj 'zitek na csészt poszvetsen boj KAJ 1848, 140; K-Tituſi, prvomi püſpeki poſzvecsenomi piſzani liſzt KŠ 1771, 661; Gda ſze ſz-poſzvecsenov vodouv poskropis KM 1783, 174; tim pozvánim, ki ſzo vu Bougi poſzvecseni KŠ 1771, 758; I ſzvétim Dühom v-krszti poszvecseni KM 1783, 278; Áron je z-ſzvojimi ſzinmi na Popovſztvo poſzvecseni KM 1796, 38; Cérkve szo poszvecsene hi'se KOJ 1845, 22; Gmajni Bo'zoj, poſzvecsenim vu Kriſztus Jezuſi KŠ 1771, 490; Zdr'zi v-vernoszti Vsze tebi poszvetsene KAJ 1848, 104; naj vzemejo odpüscsanye grejhov med poſzvecsenimi po vöri KŠ 1754, 76; naj i oni bodo poſzvecseni vu iſztini KŠ 1771, 324
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pregrešiti -im dov. pregrešiti se:
s'grevajteſe zhes vashe grehe, neprej vsemiteſi de n'hozhete vezh pregreshit nedol. ǀ veliku vezh ſe bojsh pregreſhit nedol. tuoij poſvetni Gospoijski ǀ Kadar ti pregreshish 2. ed. hozhes milost, inu gnado ǀ Pregreshj 3. ed. Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ Ta keteri s' beſſedo nepregreshi +3. ed. ǀ Kar drugi ſturè, ali zhes Boga, ali zhes blishniga pregreshio 3. mn. ǀ ſtarishom ſe samirio, inu pregreshè 3. mn. ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho 3. mn. ti yh oslepish ǀ tu je vſhe rejſs, de ſi pregreshil del. ed. m ǀ is Katere je bil pregreſhil del. ed. m ǀ de bi G. Bogu, kateri v' prizho ſe ſnaide nepregreshil +del. ed. m ǀ Sim pregreshu del. ed. m, ali drugi, ali tovarshtvu je mene supelalu ǀ dokler ſe je njemu pregreshu del. ed. m ǀ nebosh taku lahku s' mislio, beſſedo, inu diainom Bogu pregreshila del. ed. ž ǀ kadar ſo pregreshili del. mn. m ostru ijh je sfaril ǀ kaj ſo ony tebi pregreshili del. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile del. mn. ž pregrešiti se pregrešiti se:
koku ſe ſi mogal pregreshit nedol. taistimu Gospudu ǀ koku ſe pregreshio 3. mn., taku tudi ſo shtraifani ǀ zhes mero ſe pregreshio 3. mn. ǀ G: Boga reshalio, inu taushentkrat ſe njemu pregresheo 3. mn. is vſijmi glidamij ǀ inu ſe pregreshish 2. ed. ǀ nikar ſe nepregreshite +vel. 2. mn. zhes vashe Goſpodarje, inu Goſpodinie ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil del. ed. m ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili +del. mn. m ǀ njemu ſe je mozhnu pregreshila del. ed. ž ǀ aku pak v' letem ſe bomo pregreshili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prevelik -a prid. prevelik, zelo velik:
Sdaj prevelik im. ed. m mras, sdaj prevelika im. ed. ž urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Oh ſtrah preveliki im. ed. m dol. ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka, obena nevarnost nej prevelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ preshushtvu je preveliku im. ed. s poſtalu ǀ Sa volo lete prevelike rod. ed. ž pregrehe ǀ Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega rod. ed. s zhuda ǀ tej preveliki daj. ed. ž shenski offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ tamkaj ſo njemu prevelik tož. ed. m napokoj shlahta, inu priateli dellali ǀ preveliko tož. ed. ž priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine ǀ videozh preueliko tož. ed. ž grobust tiga kouazha ǀ de bi ti vshe enkrat Spoſnal leto preueliko tož. ed. ž pregreho tuoio ǀ vſako lubo Sabbato zhudu preveliku tož. ed. s ſvoje lubesni yskashe ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim or. ed. s veſſeljom ǀ nashi grehi ſo preveliKi im. mn. m ǀ morebiti zhuda prevelike im. mn. ž/s, katera Mojſſes, inu Aron ſta dopernashala v' AEgypti ǀ vij ste ſi sashlushili to vezhno paklensko martro s'kusi vashe prevelike tož. mn. m pregrehe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
privoliti -im dov. privoliti:
ſi navajen vſelej hudizhavim skushnavam pervolit nedol. ǀ aku my ſamy n'hozhemo pervoliti nedol. ǀ h' temu peruolit nedol. ǀ ty vbogi ſtarishi ſo perſileni per volit nedol. ǀ Jeſt pervolem 1. ed. Matti Synu Boshiga biti ǀ ta kateri maihinem grehom pervoli 3. ed., v' ta velike grehe tudi pade ǀ rat, inu volnu h'temu pervolj 3. ed., ſe podpiſhe ǀ de li taiſtem terdu, inu sagvishnu nepervolimo +1. mn. ǀ pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tiga pervolite 2. mn. ǀ Vſy sholnery pervolio 3. mn. ǀ KulikajnKrat je v'ſmertni greh pervolil del. ed. m ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi peruolil del. ed. m ǀ gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal, inu v' tu greshnu djaine nepervolil +del. ed. m ǀ ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila del. ed. ž ǀ zhe li vy bote pervolila del. ed. ž Quintiana naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili, inu ym pervolili del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile del. mn. ž, inu nijh slatù dallè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sestra -e ž 1. sestra:
Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine:
MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica:
Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra:
proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
skórja Frazemi s sestavino skórja:
skórja krúha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati:
Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati:
aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se:
Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Šahovske otvoritve, imenovane po znanih šahistihZanima me, kako bi pisali zaporedje več šahovskih potez, ki ima posebno ime (ponavadi po šahovskem mojstru, ki jih je prvi oziroma največkrat uporabljal): Ruy Lopezova obramba, ruy lopezova obramba, obramba ruya lopeza ...? Podobno tudi Nimcovičeva/nimcovičeva obramba, Retijeva/retijeva otvoritev ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha],
iméti trébuh kàkor bóben,
iméti trébuh kot sód,
íti s trebúhom za krúhom,
odíti s trebúhom za krúhom,
po trebúhu se pláziti pred kóm,
trébuh je kot sód
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
umreti umrjem dov. umreti:
Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
visok -a prid. 1. visok, velik:
je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu:
On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik:
en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica:
Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime
Bog:
poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zbati se zbojim se dov. zbati se, prestrašiti se:
Aron kadar tu shlishi ſe prestrashi, inu ſe sboij 3. ed. de bi ga neubili (I/1, 135) ǀ Natalia ſe preſtrashi, meneozh, de ſe je sbal del. ed. m preſtati martro (V, 263)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.