artikulácija -e ž (á) - 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
- 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
- 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
dorzálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa
♦ lingv. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut