anarhístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

atentát -a (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

atentátor -ja (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bómben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bombo: bombni atentat; zračni bombni napad / bombno letalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

diktátor -ja (ȃ) kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator
● 
publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode
♦ 
zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

írovec -vca (ȋ) publ. pripadnik Irske republikanske armade: irovci so naredili nov atentat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

obveljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. izraža, da postane veljavno, sprejeto, kar določa samostalnik: obveljal je njegov načrt, predlog; nazadnje je obveljalo njegovo mnenje; zmeraj je morala obveljati njena beseda / pog. moja bo obveljala moja odločitev
     
    star. zakon bo obveljal bo ostal v veljavi
  2. 2. knjiž. biti označen, ocenjen: atentat je takoj obveljal za največji zločin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

prestolonaslédnik -a (ẹ̑) 
  1. 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika
  2. 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

prevzéti -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 
  1. 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor
    // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga
    // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja
  2. 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle
    // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar
  3. 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta
  4. 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo
    2. b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli
    3. c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega
      // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel
  5. 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični
    ● 
    ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka
    ♦ 
    igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

proslúl -a -o [uu̯prid. (ȗ úzastar.  
  1. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti
  2. 2. slovit, znan: prosluli učenjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

sárajevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice
 
zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

skrájnež -a (ȃ) nav. ekspr. kdor zagovarja, zastopa skrajne nazore, skrajna stališča: skrajneži povzročajo veliko problemov; oba sta skrajneža; skrajneži in prenapeteži
// pripadnik ekstremistične skupine, stranke: atentat so naredili skrajneži; levi in desni skrajneži v stranki; šovinistična naravnanost skrajnežev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Število zadetkov: 13