Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bákla -e ž (ȃ)
svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka
♦ astron. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja

bakláti -ám nedov. (á ȃ)
goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla

baklja ipd. gl. bakla ipd.

buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti življenje
2. oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo

buhtèč

-éča -e:

buhteča bakla

gorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep
// ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji
2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože
3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica
4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce
// ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele
5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen

goréče

prisl.:

goreče hrepeneti, ljubiti, prositi

goreče mu je stisnil roko;

prim. goreti

goréti -ím nedov., gôrel (ẹ́ í)
1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v štedilniku ves dan gori / ogenj v peči slabo gori / kot klic pri požaru gori
2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo: luč je gorela vso noč; ob postelji so gorele sveče / žarnica ne gori več
// ekspr. dajati močen sij, žar: nebo je gorelo v večerni zarji; pesn. zvezde gorijo / njene oči so kar gorele
3. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: otrok je bolan, saj ves gori; glava, čelo mu gori; telo ji je pričelo goreti / lica so ji gorela od zadrege
4. ekspr. biti, obstajati v veliki meri: v njem je gorela ljubezen, strast; v srcu je gorelo sovraštvo / še vedno je gorelo upanje v njej; ta želja že dolgo gori v njem
// kazati se v veliki meri: z obraza mu je gorela jeza; v očeh ji gori radost; zaničevanje je gorelo v njegovih pogledih
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: goreti od hrepenenja, ljubezni; ves je gorel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva / gori od želje, da bi jo videl
5. ekspr., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje: gorel je za domovino; goreti za resnico, svobodo / ves gori za šport
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. to dejanje mu bo gorelo na duši zmeraj si ga bo očital, trpel bo zaradi tega; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; pesn. na oknih gorijo nageljni cvetejo z rdečimi cveti; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. gori mu pod nogami, petami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv
♦ etn. gori vzklik pri otroških igrah zdaj se bližaš skritemu predmetu

gorèč

-éča -e:

goreč s svetlim plamenom, je bakla osvetljevala prostor

goreč od želje po maščevanju, je naredil ta usodni korak;

prim. goreč

plamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico
● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela

plamenèč

-éča -e:

plameneč pogled

plameneča ljubezen

s plamenečo trsko je prižgal grmado

šopek plamenečih vrtnic

hladila si je plameneča lica

prisl.: plameneče ljubiti

plameníca -e ž (í)
knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja
♦ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju; plamenka

razplamtéti -ím dov. (ẹ́ í)
narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast

smôlen1 -lna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnati
♦ bot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola

smoleníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice

smôlnat -a -o prid.(ȏ)
nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj

smôlnato

prisl.:

smolnato črna brada

smolníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice
♦ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris

smolník -a m (í)
1. smolnata bakla: svetiti s smolniki
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik
2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike
♦ petr. steklasta predornina s smolastim leskom

smolnják -a m (á)
nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki

vzplamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s plamenom: ogenj vzplameni / po hribih so vzplameneli kresovi; senik vzplameni kakor bakla
// začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom: petrolejka, sveča še nekajkrat vzplameni in končno ugasne
2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi: nebo vzplameni / ob blisku pokrajina vzplameni / oči so mu vzplamenele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: ljubezen, upanje spet vzplameni; v srcu mu vzplameni sovraštvo / boj, polemika znova vzplameni
// postati zelo čustveno vznemirjen: vzplameneti od jeze / srce mu vzplameni
● knjiž., ekspr. znova vzplameni dan nastane močno sijoč, žareč; knjiž., ekspr. kmalu po okupaciji je vsa dežela vzplamenela je vso deželo zajel boj, upor

vzplamenèl

in vzplamenél -éla -o:

vzplamenela jeza

zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í)
1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
// biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
● knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vroče

zgôrel

tudi zgorèl in zgorél -éla -o:

zgoreli plin

zgorela hiša, vas

zgorela kraška planjava;

prim. izgoreti

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Predlog

km samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilometer

kilometrski

IZGOVOR: [kə̀mə̀], rodilnik [kə̀mə̀] in [káèm], rodilnik [káèm]

ZVEZE: km/h

Slovenski pravopis

bákla -e ž (ȃ) |svetilo|: goreča ~

plameníca -e ž (í) neobč. bakla; rastl. plamenka

razplamenéti se -ím se dov. razplamenênje; drugo gl. plameneti (ẹ́ í) Bakla se je razplamenela; poud. Ljubezen se ~i |se zelo poveča|

razplamtéti -ím dov. razplamtèn -êna; razplamtênje; drugo gl. plamteti (ẹ́ í) kaj Veter je razplamtel kres
razplamtéti se -ím se (ẹ́ í) Bakla se je razplamtela

smoleníca -e ž (í) star. smolnata bakla

smolníca -e ž (í) star. smolnata bakla; rastl. navadna ~

smolník -a m (í) |smolnata bakla; trska za razsvetljavo|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

bákla -e ž

svetilo iz lesa ali vnetljive snovi na držalu

SINONIMI:

knj.izroč. plamenica

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

dogoréti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.

kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.

kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.

čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.

čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

Slovar slovenskih frazemov

bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla, zagoréti kot bákla, zgoréti kot bákla

goréti Frazemi s sestavino goréti:
goréti kot bákla, goréti kot sláma, kot da gorí pod petámi kómu, pod nogámi gorí kómu, pod petámi gorí kómu, [sàj] ne gorí vôda, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, tlà pod nogámi goríjo kómu, [vèndar] ne gorí vôda

sláma Frazemi s sestavino sláma:
goréti kot sláma, iméti slámo v glávi, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, mlátenje prázne sláme, mlatíti prázno slámo, prázna sláma, senó – sláma

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

zagoréti Frazemi s sestavino zagoréti:
zagoréti kot bákla, zagoréti pod nôgami kómu

Slovenski etimološki slovar³

bȃkla -e ž

baklȃva -e ž

bȃklica – glej bȃkla

džẹ̑zva -e ž

gáber -bra m

lȃmpa -e ž

lantȇrna -e ž

latȇrna -e ž

lúč lūči ž

svẹ́ča -e ž

zúbelj -blja m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.

bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.-C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.

Slovar Pohlinovega jezika

bakla [bȃkla] samostalnik ženskega spola

bakla

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bakla (bakla, fakla) samostalnik ženskega spola

fakla samostalnik ženskega spola

GLEJ: bakla

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bakla ž, F6, fax, bakla, en bintleht; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; funale, -lis, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik; taeda, -ae, bakla; teda, -ae, ena bakla; tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne bakle noſſi

bintleht m, F2, fax, bakla, en bintleht; funale, -li, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik

cinštrik m, funale, -lis, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik

grljevica ž, teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡkè od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

smogur m, teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡkè od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

smolen prid., F6, opapanax, -cis, ṡeliṡzhe v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena ſmreika; piceus, -a, -um, zhern, inu popadajezhi kakòr ſmola, ſmolèn; piſsalaeon, ſmolenu olie; resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola ſe zidy; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terskè od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

smreka ž, F10, agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke, ali hoye, ſmrékova goba; conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena ſmreika; pinaster, -tri, ena divja ſmréka; pinus, -ni, vel pinus, -us, ſmréka; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡke od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

trska ž, F8, aſsula, terska, ſhintel, daṡzhiza, doga; recisamentum, -ti, tarskè, odſékane, ali odréṡane tarṡzhize; schidia, -orum, terṡkè per zimpermanih, inu druge per reiſanîu, ali ſékanîu; secamentum, -ti, en odreṡan koṡ eniga bruna, ali leſſa: tudi te odſeikanîe terṡkè, en odréṡik, ali prugel; secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali korbe, koſhi ṡa terṡkè; secarius, -a, -um, tú kar h'terṡkam, ali terṡzhenizam ſliſhi; segmenta, tarṡkè; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡkè od ſmreik

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’

glavnja -e ž bakla: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle ſvejsde, ena paklenska glauna im. ed. ǀ v' taiſtim ogni imaio vſta taku ſuhe kakor eno gorezho glauno tož. ed. ǀ s' eno gorezho glauno or. ed. je bil s'ſvoje kamre ſtepu eno loterzo ǀ glavo de ima kakor en lintuorn, ozhy kakor duei gorezhi glauni im. dv. peklenska glavnja kot psovka: Molzhi ti paklenska glauna im. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu gorèzha glavnîa ‛torris’ in pri Pleteršniku glȃvnja ‛ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, die Fackel’.

lampa -e ž svetilka: lampa im. ed. vgasne, kadar volje ſe neperklada ǀ poshlushat hodio boshio beſſedo, katera je ena gorezha Svetla lampa im. ed. ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi bakli, ali lampi daj. ed. ǀ s' ſvojo ſapo je bil eno ugasneno lampo tož. ed. pershgal ǀ v'lampo tož. ed. gorezho nej mogal pogledat ǀ lampe im. mn., inu ſvezhe ſò ugaſnile ǀ ojle ſò bile shle kupit sa nyh lampe tož. mn. ǀ nej ſo oila v' lampah mest. mn. imele ← nem. Lampe ← stfrc. lampe < lat. lampās ← gr. λαμπάς ‛svetilka, bakla’

laterna -e ž svetilka: Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi laterna im. ed., kakor pravi S. Effrem ǀ On je bil ena laterna im. ed. gorezha, inu ſvetezha ǀ de bi my hodili sa ſvetlobo tvoje Laterne rod. ed. ǀ gdu je bil leto lepo laterno tož. ed. pershgal ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni mest. ed. saperta schihershi gorj ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho prishal is suojo laterno or. ed. ǀ ſò bily gorezhe, inu ſvetejzhe Laterne im. mn. ǀ s'laternami or. mn. vaſs bodo pod semlo ijskali ← nem. Laterne ← lat. lāterna, lanterna ← gr. λαμπτήρ ‛ponev za žerjavico, svetilnik, luč, bakla’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola

1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla

2. plamen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

dejati se2 dejem se (djati se) dovršni glagol

1. kaj; komu izraža, da se za poimenovanje česa uporablja kaka beseda, ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se, reči se

2. v vlogi vezi, navadno v zvezi bi se dejalo, brezoseb.; kaj biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: pomeniti

FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih

dolipasti -padem dovršni glagol

1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti

1.1 zaradi izgube ravnotežja

1.2 zaradi zunanje sile

1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi

2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti

4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se

5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se

6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti

7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti

FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar bovškega govora

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica