arginín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
barvílo -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila;
krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila;
barvilo za lase, nohte;
barvila za tiskalnike;
barvila za tekstil, tkanine;
(umetna) barvila, konzervansi in arome // ličilo: barvilo za ustnice 3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo;
naravna barvila / anilinsko barvilo 4. ličilo: barvilo za ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
bázičen2 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza2: bazična reakcija;
bazično barvilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
bazofílna rastlína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
cíklični amíni za zdrávljenje vírusnih infékcij -ih -ov -- -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dífenílmetánski deriváti -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
forsírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko;
nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo;
pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas
♦ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno rekoforsíran -a -o:
forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
forsírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.
2.
kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.
3.
iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.
4.
iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
fuksín -a m (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva] 1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba 1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
gvanidínski derivát -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
indikátorska rastlína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
intenzivírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
lizín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
mesó Frazemi s sestavino mesó:
beséda je mesó postála,
bíti iz mesá in krví,
dúh je volján, a mesó je slábo,
iz mesá in krví,
krí in mesó,
mesó in krí,
postáti mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
príti kómu v mesó in krí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv nasprotnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo
● ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino;
kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo
♦ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o:
nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pH-vrédnost -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
protežírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so protežirali bazično industrijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
šíriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
tíoksanténski deriváti -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.