báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
beg [bežati] sam. m ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg
1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bẹ́gati – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bẹ́gniti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
begȗnec – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
begȗnka – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
béjžati -ím nedov. 1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98 2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4 bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407 bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bejžati gl. bežati
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bezljaj [bezljȃj]
samostalnik moškega spola- begunec
- kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bezljati [bezljáti bezljȃm]
nedovršni glagolsplašeno se poditi; bezljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežan deležnikPRIMERJAJ: bežati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bežánje -a s (ȃ) glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš;
bežati v zaklonišče;
bežati pred nevihto, policisti;
beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge;
beži ko zajec;
pren. vse beži pred težaškim delom;
sam pred seboj beži;
bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini;
oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži;
dnevi bežijo;
mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e:
bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli;
prim. beži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežáti -ím
nedov.1.
pred čim hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo 2.
v velelniku izraža začudenje, zavrnitevSINONIMI:
daj no,
daj no mir,
a2,
daj,
nehaj,
pojdi,
knj.izroč. bodi2,
nar. hodi,
nar. kec2,
pog. pejd,
pog. poj SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
bežáti Frazemi s sestavino bežáti:
bežáti, kot bi kóga desét biričev gonílo,
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
bežáti, kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežáti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežati [bežáti bežím]
nedovršni glagolbežati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežati -im nedov. bežati:
ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežati ► ˈbėːžat ˈbižiːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežeč [bežȅč]
samostalnik moškega spolabegunec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežeč deležnikPRIMERJAJ: bežati, bežeči
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bežeč deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bežejoč (bežejoč, bežeoč) deležnikPRIMERJAJ: bežati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bežejoč -a -e deležnik česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bẹ́žen – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
béži béžite; tudi bêjži medmet [béži] 1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, neumna, neverjetna1.1. izraža, da je govorec začuden nad sogovorčevo izjavo
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑bežati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
béži -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni;
beži no, nikoli ne boste zmagali;
beži no, beži;
ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek;
brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.:
brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
brezglávo nač. prisl. (á/ȃ) poud. ~ bežati |zmedeno, zbegano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] 1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: sredobežni 1.1. ki za delovanje izkorišča usmerjenost zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven
2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredobežni
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cikcákast -a -o prid. (ā) večkrat ostro ukrivljen, lomljen: cikcakast blisk;
pot se spušča v naglih cikcakastih zavojih;
cikcakasta črta / obleka je bila obšita s cikcakastim trakom; pren. cikcakasta pot do uspeha cikcákasto prisl.:
cikcakasto bežati; kolona je hodila cikcakasto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cikcákasto nač. prisl. (ȃ) ~ bežati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
copóutati -am nedov. copotati, bežati: Futni; bej'sati, pobegnoti, czopoutati KOJ 1833, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvírnati -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive;
to smo jo cvirnali!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvírnati -am nedov. -ajóč, -áje; cvírnanje (ȋ) neknj. pog. ~ čez vrtove teči, bežaticvírnati jo -am jo (ȋ) neknj. pog. To smo jo cvirnali bežali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvréti cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ȅ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca;
cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr.
biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščancacvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čȁs čása m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
deloholízem -zma m (ī) zasvojenost z delom: bežati v deloholizem;
deloholizem in izgorelost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
devét Frazemi s sestavino devét:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bíti [tám] za devêtimi gorámi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fugniti [fugnīti fúgnem]
dovršni glagolizmakniti se, uiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
goníti Frazemi s sestavino goníti:
bežáti, kot bi kóga desét biríčev gonílo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.-C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
bíti od hudíča,
čŕn kot hudíč,
gŕd kot hudíč,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti hudíča v sêbi,
íti [hudíču] v rìt,
íti k hudíču,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
izpúliti hudíču rép,
málanje hudíča na sténo,
málati hudíča na sténo,
ne báti se ne biríča ne hudíča,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne báti se ne hudíča ne biríča,
ne báti se ne hudíča ne smŕti,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
od hudíča,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
posláti kóga/kàj k hudíču,
pošíljati kóga/kàj k hudíču,
trísto hudíčev,
zapisáti se hudíču,
zgrábiti hudíča za róge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izbẹ́gniti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izmíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja3.
kdo/kaj bežati
/Po že ustaljeni navadi/ se izmika (odgovornosti / pred odgovornostjo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
jádrn1 -a -o prid. (ȃ) star. (zelo) hiter: jadrn konj;
jadrne kočije / jadrna vožnja jádrno prisl., knjiž., ekspr.
hitro: jadrno bežati, dirjati / povedala je in jadrno odšla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jézus medm. (ẹ̑) izražaa) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo;
jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega;
jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Jézus -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izražaa) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo;
(ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega;
Jezus (Kristus), že gredo;
Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kadíti se Frazemi s sestavino kadíti se:
da se je [kàr] kadílo,
da se kàr kadí,
lagáti se, da se kàr kadí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kǫ́d, adv. I.
interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.-M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.-C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid (Goriš.)-Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
napadálec -lca [napadau̯ca tudi napadalca] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede;
braniti se napadalca;
bežati pred napadalci;
napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
obstəklẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. zu Glas werden: vor Schrecken oder Staunen erstarren, Jan., Levst. (Rok.); Bežati čem in — obsteklim, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
odkúriti -im dov.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca,
gárjava ôvca,
íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom],
kot gárjava ôvca,
[kot] izgubljêna ôvca,
[kot] zablodéla ôvca,
krótek kàkor ôvca,
krótek kot ôvca,
metljáva ôvca,
sív kot ôvca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
páničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paniko: paničen beg, umik;
panično ravnanje / paničen nemir, strah; panična novica ki vzbuja paniko / panični nasprotniki so začeli streljati
● pog. za vsak nič je ves paničen prestrašen, zbeganpánično prisl.:
panično bežati; panično se obnašati; biti panično zaskrbljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pánika -e ž (á) nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika;
zgrabila me je panika;
nalesti se panike;
premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med ljudmi // nav. ekspr. zmeda, nered: nastala je splošna panika; v paniki se je izgubil / bežati v popolni paniki
● pog. ne delaj, ne zganjaj panike ne razburjaj se po nepotrebnem in ne zapletaj stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác] fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih
ETIMOLOGIJA: ↑paparazzo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
peljáti pẹ́ljem in peljȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pẹ̑šice, adv. zu Fuß, Jan., C., BlKr.; p. hodim, Mik.; — (= pešico: pešico hoditi, bežati, Dalm.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
petáti, -ȃm, vb. impf. = bežati, hiteti, Gor.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin,
gálski petelíni,
kot petêlin na gnóju,
rdéči petêlin,
spustíti rdéčega petelína,
ukrotíti rdéčega petelína,
vstájati s petelíni,
zbújati se s petelíni
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
planíti in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitroa) priti, oditi: planiti iz hiše;
planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu;
planiti k oknu;
planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje;
planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok;
planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti1:
ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem;
planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil;
brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali
● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pobẹ́gniti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pobegniti [pobẹ́gniti pobẹ̑gnem]
dovršni glagolpobegniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pobegnjenec [pobẹ̑gnjenǝc]
samostalnik moškega spolabegunec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pobežati [pobežáti pobežím]
dovršni glagol(imeti namen) zbežati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
podíti Frazemi s sestavino podíti:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
kot bi vrág podíl kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začnea) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste;
pognati živino iz hleva, na pašnik / šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti:a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup;
pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot;
v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovanopognáti se
1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati
2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se
pognàl -ála -o:
knjiž. iz tradicije pognala poezija
pognán -a -o:
pognan stroj; pognan od doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pogròm -ôma m (ȍ ó) knjiž. 1. silovit napad, naskok: bežati pred pogromom;
uničevati v pogromih;
okupatorjev pogrom;
ekspr. krvav pogrom;
pogrom sovražnikovih čet // množično preganjanje, uničevanje: nacistični pogromi; ustaški pogromi proti Srbom; pren. vzdignili so pogrom proti tujim besedam 2. ekspr. lov1,
pogon: priredili so pogrom na medvede 3. hrušč, trušč: mačka je prestrašil nenaden pogrom v hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
popásti1 -pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti;
popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk
● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prebẹ́gniti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prebežáti -ím dov. prebežán -a; prebežánje; drugo gl. bežati (á í) ~ k sovražniku; redk. prebežati kaj ~ ulico preteči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pred2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater;
stopiti predenj;
čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno;
naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem;
pes teče pred lovcem;
na mizi pred njim leži knjiga;
stati pred ogledalom;
sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred parlamentom // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi;
uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom;
publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno;
pred poldnevom bom doma;
vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej// za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem// za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem;
zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / ekspr. kapitulacija pred napori
● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila
♦ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pr̄hati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pribežalíšče – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pribežáti -ím dov. pribežánje; drugo gl. bežati (á í) ~ v zavetje; ~ domov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pribežáti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pribežati [pribežáti pribežím]
dovršni glagolpribežati, zateči se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pročbežati (proč bežati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TKo 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razbegávati se -am se
nedov. knj.izroč. bežati na več strani SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
razbežáti se -ím se dov. razbežánje; drugo gl. bežati (á í) Napadalci so se razbežali; poud. Žalostne misli so se razbežale |izginile, minile|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
smúkati -am in -čem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
spẹ̑h 1., spẹ̑ha, spẹhȗ, m. 1) die Hurtigkeit, die Eile, Cig., Jan., Mik.; na speh, eilends, Cig.; schnell, Rib.-M.; na speh bežati, schnell fliehen, C.; v speh korakati, schnell schreiten, Vrt.; — 2) der Fortgang, das Gedeihen, Cig., Jan.; Dela težavnega speh, Levst. (Zb. sp.); s. imeti, gut vonstatten gehen, Cig.; delo ima s., C.; on nima spehu pri delu, Dol.; delo mu gre v speh, Vrt., Z.; delo mu gre na s., Gor.; ta reč nima speha (gibt nichts aus), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
spúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spúščanje (ú) koga/kaj ~ zastor; ~ ljudi v dvorano; ~ tekočino v ozkem curku izpuščati; ~ zapornike iz ječe izpuščatispúščati se -am se (ú) ~ ~ po stopnicah v klet; poud. Noč se ~a |Noči se|; poud. spuščati se v kaj ~ ~ ~ beg |začenjati bežati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sredobéžni sredobéžna sredobéžno pridevnik [sredobéžni] 1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: centrifugalni
2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno centrifugalni
ETIMOLOGIJA: iz sreda ‛sredina’ + tvorjenka od ↑bežati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sršén Frazemi s sestavino sršén:
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
húd kot sršén,
iméti sršéne v glávi,
iméti sršéne v ríti,
kàkor bi sršén píčil kóga,
kot razdrážen sršén,
zaíti med sršéne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sŕšiti sr̄šim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é) 1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo;
voda teče čez jez, med skalami;
vino teče v sod;
teči po cevi, strugi;
teči v curku;
počasi, ekspr. leno teči;
teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo // premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici 2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se // neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče 3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče;
priprave za zborovanje tečejo;
razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu;
misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje 5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel;
čas hitro teče 6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd;
meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno 7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu;
lihe številke tečejo po drugi strani ulice 8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti;
teči po stopnicah;
teči domov;
teči komu naproti;
teči in hoditi;
teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati // nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo 9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov tekóč -a -e:
tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto
● tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta
♦ ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun nekdaj račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
têči têčem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko Pogajanja so tekla ves mesec.3.1.
Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam Vsak dan teče na pokopališče.9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
tjakajbežati (tjakaj bežati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tjàvendán tudi tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan;
ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan;
živela je tjavendan;
sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tréba povdk. (ẹ́) 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice: temelje stavbe je treba okrepiti;
dimnik je treba večkrat omesti;
pšenica je zrela in jo je treba požeti;
njivo je treba jeseni preorati;
roke je treba večkrat umiti / hodil je zlahka in mu ni bilo treba počivati // izraža, da dejanja ni mogoče opustitia) glede na kako okoliščino, cilj: večkrat ga je treba opomniti;
treba ga je dolgo prositi, da kaj naredi;
delaven je in ni ga treba siliti k učenju / krivice je treba popraviti; zakon je treba spremeniti / vesel je, da mu ni treba živeti v mestu / ekspr.: treba je priznati, da je lepa; treba je reči, da se z vsem nismo strinjali / elipt. treba je v trgovino po kruh treba je iti / ekspr. kaj vam je bilo treba tako dolgo klepetati b) glede na kako zahtevo, določilo: ni mu treba plačevati davkov;
za vpis je treba predložiti dokumente;
pri projektu mu ni treba sodelovati / naslov je treba napisati na sredino / ali se je treba odločiti takoj? Ne, lahko počakamo / ali naj prižgem luč? Ni treba // izraža, da se dejanju, stanju ni mogoče izogniti: če hočeš jesti, je treba delati; noč je, treba bo iti domov; treba se je bilo sprijazniti, da se časi spreminjajo; vsi vemo, da bo enkrat treba umreti 2. ekspr., z nedoločnikom izraža omiljeno zahtevo: konec klepetanja, treba je delati;
niste še na vrsti, treba bo malo počakati;
fantje, treba je vstati // v nikalnih stavkih izraža omiljeno prepoved, odsvetovanje: ni treba bežati, saj vam ne bo nič hudega storil; ni vam treba misliti, da tega ne vemo; ni treba obupati, bo že bolje 3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa: če bo treba, ga bodo operirali;
ko bo treba, vas bodo poklicali;
dežuje, ko je najmanj treba;
popravite, kjer je treba / drevja so posekali, kolikor je bilo treba // z odvisnim stavkom izraža koristnost, primernost tega, kar izraža odvisni stavek: včasih je treba, da človek doživi razočaranje; ni treba, da ste zadovoljni s čimerkoli; ker ga ne poznaš, je treba, da te z njim seznanim 4. z rodilnikom izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: to zimo mu ni treba novih čevljev;
povej, česa mu je najbolj treba / če ti je treba prijatelja, ne pozabi name; ni mu treba zdravil / več počitka mu je treba več bi moral počivati// izraža, da kaj mora nastopiti, biti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: suša je, dežja je treba; ni treba luči, saj je še dan / ekspr. kaj je bilo treba vojne vojne ne bi smeli dopustiti// ekspr. izraža, da je prisotnost koga, česa zaželena, koristna: nikamor ne hodi, doma te je najbolj treba; kar sam pridi, nikogar ni treba zraven / omare ni treba na hodniku / ekspr. kaj vas je treba tukaj tukaj ste nezaželeni5. v zvezi s kot je treba, kakor je treba izraža, da kaj ustreza določenim merilom: radi bi si uredili življenje, kot je treba;
gostom je postregla, kot je treba;
v tovarni je bilo vse, kakor je treba
● ekspr. poreden je, palice mu je treba strožje ga je treba vzgajati; ekspr. samo še tega (mi) je bilo treba to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. bil je fant, kot je treba v vseh pogledih dober; postaven, lep; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba stanje ni tako hudo, kot se misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
trésti se pred trésem se pred
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo čutiti strah pred kom/čim
/Po nepotrebnem/ se tresejo pred kaznijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
trkáč -a m (á) 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem 2. zastar. tolkalo: udariti s trkačem po vratih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
trúmoma prisl. (ū) knjiž. v trumah: trumoma bežati, preseljevati se / ekspr. v nekaterih deželah prebivalci trumoma umirajo od lakote v velikem številu, množično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
trúmoma nač. prisl. (ú/ȗ) neobč. ~ bežati v trumah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubegati – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubẹ́gniti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubegniti [ubegnīti ubẹ́gnem]
dovršni glagolpobegniti
PRIMERJAJ: ubežati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubežáti -ím dov. ubežánje; drugo gl. bežati (á í) komu/čemu ~ sovražniku; poud. ~ kazni |izmakniti se|; ubežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; star. ~ od doma pobegniti, zbežati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubežáti – glej bežáti, u-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubežati [ubežáti ubežím]
dovršni glagolpobegniti
PRIMERJAJ: ubegniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubẹ́žen – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubẹ̑žnik – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ucvírati -am nedov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati: zajec jo ucvira čez travnik;
pošteno jo je moral ucvirati, da ga niso ujeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
uhajati [uhȃjati uhȃjam]
nedovršni glagoluhajati, bežati
PRIMERJAJ: uhiteti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
uhiteti [uhitẹ́ti uhitím]
dovršni glagoluiti, zbežati
PRIMERJAJ: uhajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
umíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.
2.
kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
uteči [utéči utéčem]
dovršni glagolzbežati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
utočiti se [utočīti se utočím se]
dovršni glagolpribežati, zateči se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vkràj tudi v kràj prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti, uničiti; vkraj vreči zavreči, odvreči / vkraj, nepridiprav izgini, s poti
● star. zvezde gredo vkraj ugašajo; star. iti vkraj spat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vréči vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ́ ȓ) 1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel;
vreči poleno na ogenj;
vreči kaj skozi okno;
vreči z desno roko;
hitro, silovito vreči / vrgel (si) je torbo čez ramo in odšel / vreči mrežo, trnek v vodo; vreči sidro / vreči kepo v koga; vreči puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino; vreči žogo visoko v zrak / vrgel je lopato iz rok in stekel; vreči proč pokvarjeno hrano zavreči; vreči stran prazno steklenico odvreči / dogovorili so se, da bodo vrgli kovanec se bodo odločili na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca po metu; vrgla sta kocko za zadnjo cigareto žrebala sta s kocko / ekspr. vojaki so vrgli orožje iz rok so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; ekspr. vreči kovanec v avtomat dati, spustiti
♦ šport. vreči kopje // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročiti, da preide kaj na drugo mesto: konj je jezdeca vrgel s sebe / reka ga je vrgla na obalo; vihar je brodolomce vrgel na otok / brezoseb.: utopljenca je vrglo na breg; čoln je vrglo na sredo reke / bombniki so vrgli bombe spustili / vreči oporišče v zrak razstreliti ga2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru: sunek ga je vrgel nazaj;
brezoseb. med zaviranjem je potnike vrglo naprej;
ekspr. sanje so ga vrgle kvišku zaradi njih se je prebudil, sedel / vrgla ga je božjast dobil je napad božjasti// ekspr. hitro, sunkovito premakniti kak del telesa: vrgla je glavo nazaj in se zasmejala; sedel je in vrgel noge od sebe; vreči roke kvišku 3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj: zgrabil je nasprotnika in ga vrgel / pes je vrgel otroka v sneg / vreči koga na tla, po tleh; pren., ekspr. že najmanjši neuspeh ga vrže // nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen, skrb ga je vrgla na posteljo; brezoseb. nekaj dni je še hodil okoli, potem pa ga je vrglo 4. ekspr., s prislovnim določilom s silo spraviti koga od kod: vreči koga iz gostilne, stanovanja, urada / vreči koga čez prag / pog. vreči koga ven 5. ekspr. dati živini (živinsko) krmo: stopil je v hlev, da bi vrgel kravam / vreči konju ovsa / vreči kokošim 6. ekspr., s prislovnim določilom poslati, premestiti: sovražnik je svoje glavne sile vrgel na jug;
četo so vrgli v boj / usoda ga je vrgla v ta kraj 7. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: na papir je vrgel nekaj verzov;
na platno je vrgel prijateljevo podobo 8. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi vreči oči, pogled pogledati: vrgel je oči na razglas, sliko;
vreči neprijazen pogled po kom, za kom / že zdavnaj je vrgel oči nanjo je vzbudila njegovo zanimanje; kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti9. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vreči opazko, vprašanje;
vrgel mu je psovko;
za njim je vrgel jezno kletev / sonce je vrglo zadnji žarek skozi okno / lažeš, je vrgel iz sebe hitro, silovito rekel// v zvezi z v povzročiti, da kdo preide v stanje, kot ga nakazuje določilo: ta dogodek ga je vrgel v bes, obup 10. navadno s prislovnim določilom povzročiti, narediti, da kaj kje je: gora je vrgla svojo dolgo senco na melišča;
smreke so vrgle sence po pobočju / brezoseb. čez noč je vrglo nekaj snega padlo// publ., v zvezi z na povzročiti, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: tako ravnanje je vrglo čudno luč nanj; to je vrglo senco na vse sodelavce / vreči na koga sum 11. pog., s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kupčija mu je precej vrgla;
prodaja mu je vrgla toliko, da je lahko poplačal vse dolgove / les mu je vrgel lepe denarce // prinesti, dati: glasovanje mu je vrglo malo glasov / koliko metrov drv bo vrglo drevo
● ekspr. liter vina ga vrže od litra vina je zelo pijan; nar. svinja je vrgla sedem prašičkov povrgla; ekspr. vreči karte na mizo razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; pog. vreči partijo taroka zaigrati; ekspr. vrgla mu je poljubček poljubila prste svoje roke in jo obrnila, iztegnila proti njemu; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; nar. repo vržemo na redko posejemo, vsejemo; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; pog. varovalko je ven vrglo varovalka je pregorela; publ. vreči vlado povzročiti, da mora odstopiti; ekspr. vreči koga iz društva, stranke, šole izločiti, izključiti; pog., ekspr. že navsezgodaj so ga vrgli iz postelje so zahtevali, povzročili, da je moral vstati; ekspr. vrgli so ga iz službe odpustili so ga, odpovedali so mu delovno razmerje; ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. ta misel ga je vrgla iz tira ga je vznemirila, razburila; ekspr. vreči koga s prestola vzeti mu oblast; star. vreči koga s prižnice oklicati; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. vrgla je to novico med zbrane prijatelje nenadoma, nepričakovano jim jo je sporočila; ekspr. vreči denar na cesto, skozi okno, stran dati, izdati denar za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vreči koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. vreči obleko nase, s sebe hitro se obleči, sleči; pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. vrgli so ga v ječo zaprli so ga; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; ekspr. to mu je vrgel v obraz to mu je brez obzirov rekel, očital; ekspr. vreči hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. vreči kozarček žganja vase izpiti na dušek; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; pog. čez vreči izbruhati, izbruhniti; pog. komu kaj naprej vreči očitati; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napakvréči se nav. ekspr.
1. s prislovnim določilom s sunkovitim odrivom se premakniti kam: ranjenec se je vrgel kvišku, a je spet padel; ko je opazil nevarnost, se je vrgel nazaj
// s sunkovitim odrivom se premakniti z določenim namenom z enega mesta na drugo: vratar se je vrgel za žogo in jo ujel / iz obupa se je vrgel v prepad s skokom v prepad naredil samomor; vreči se v vodo skočiti
2. v zvezi z na hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: vrgel se je nanj in ga začel tepsti; vreči se na koga kot ris / kragulj se vrže na svoj plen / z veliko vojsko se je vrgel na nasprotnika
3. s prislovnim določilom hitro, sunkovito uleči se: ob zvoku sirene se je vrgel na tla; oblečen se je vrgel na posteljo
4. navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z na, v izraža nastop intenzivne dejavnosti, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je vrgel na delo, v študij; vreči se v boj; vrgel se je v branje / vrgel se je v beg začel bežati
// s širokim pomenskim obsegom intenzivno začeti določeno dejavnost, katere predmet izraža dopolnilo: zgodaj spomladi se je vrgel na vrt / vrgli so se na jedačo začeli hlastno, obilno jesti; z navdušenjem se je vrgel na knjigo jo je začel brati, študirati; vrgel se je na politiko začel politično delovati
● ekspr. vrgla se mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; slabš. vreči se na kolena pred kom poklekniti pred kom; ekspr. sin se je vrgel po očetu ima njegove lastnosti
vŕžen -a -o:
v vodo vržen kamen; plašč, vržen čez ramo; četa, vržena v boj
♦ filoz. človek je vržen v svet po eksistencialistični filozofiji človek biva brez vnaprejšnje določenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
za2 predl., v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá- (ȃ) I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja: za časa Marije Terezije;
domov je prišla še za dne podnevi;
že za mladosti je težko živel v mladosti;
od svoje iznajdbe ni imel za življenja prav nič II. s tožilnikom 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: skriti se za drevo, plot;
sonce je zašlo za goro, oblake / sesti za mizo // za izražanje položaja na notranji strani česa: zatakniti revolver za pas; osa mu je zlezla za srajco / dati pero za klobuk 2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva: ladja za Dubrovnik bo odplula zjutraj;
avtobus za Maribor je pravkar odpeljal / star. odpotoval je za Pariz v Pariz3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje: ni se menil za njene besede;
pes ga je zgrabil, ekspr. popadel za hlačnico;
bati se za koga;
vleči za lase;
privezati konja za ograjo;
izvedeti za novico, resnico;
glasovati za predlog;
stresla ga je za ramo;
prijeti se za rob mize;
potegniti, pog. pocukati za rokav;
držati se za roke;
zavzeti se za stvar / prizadevanje za kaj; zanimanje za koga // za izražanje predmeta, ki je cilj dejanja: igrati za denar; prositi za miloščino, podporo; bojevati se za oblast, svobodo; poskrbeti za red / prošnja za podporo 4. za izražanje funkcije, položaja: biti za botra, pričo;
izvoliti, razglasiti za predsednika;
hoteti, imeti koga za prijatelja;
določiti, postaviti za razsodnika, varuha / izreči se, šteti se za Slovenca 5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet: nobenih težav niso imeli za denar;
za ta letni čas je razmeroma mrzlo;
zelo razvajeni so za naše pojme / zame to ni vseeno; s tem zanj še ni konec težav // za izražanje omejevanja glede na lastnost, značilnost: biti slep za barve; len za hojo, pisanje; dovzeten za kaj; biti trden za svoja leta; občutljiv za mraz, svetlobo / sprejemljivost za vse novo 6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, neumnega;
veljati za poštenjaka;
izdaja se za zdravnika / tako ravnanje imam, štejem za napačno; razglasiti listino za neveljavno 7. za izražanje namena: imeti konja za jahanje;
pripraviti meso za pečenje / iskati skladišče za blago; dobiti za darilo; klop ima tudi za ležišče; boj za obstanek; telica bo za pleme; krompir za seme; za večerjo speči kokoš / elipt. peso imamo za krave za krmljenje krav / svet za zdravstvo / iščemo delavca za k stroju; tak nisi za med ljudi za javnost, za v družbo; pripravljati se za na pot; knjige za na razstavo; ekspr. dobiti kaj za pod zob za hrano; zbuditi otroka za v šolo 8. za izražanje odnosa: ima jo za ljubico;
vzeti koga za moža;
najeti za pomočnico / šol. žarg. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik: imate kaj za popravilo;
imaš kaj za žejo imaš kaj, s čimer bi se mogel odžejati;
pog. imeti kaj za nabrusiti, za obleči 10. za izražanje količine časa: dela ima za tri dni;
odpotovali so za ves teden;
najeti hišo za vse poletje / ekspr. to si bo zapomnil za vse večne čase, za vse življenje / ekspr. za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; za hip je izgubil razsodnost / to velja za danes, za dolgo, za naprej, za vselej, za zdaj; proračun za letos je večji kot lani / v osmrtnicah za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in ded / pridi za čez poletje k nam // za izražanje datumsko ali kako drugače določenega časa: obišče nas za novo leto; to vino pijejo za največje praznike / naročiti za osmo uro; zmenili smo se za zvečer / dogovoriti se za v soboto // star. za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi; čez2: solata bo za nekaj dni zunaj; za nekaj minut bom nazaj / za četrt ure bova tam 11. za izražanje lastnosti, vrste: občutek za čas, hitrost, mero;
honorar za članek;
zaboj za drva;
prostor za kadilce;
spored za nedeljo;
kupiti lak za nohte;
ukrepi za omejevanje uvoza;
učbenik za osmi razred;
rok za prijave je potekel / to je poglavje zase posebno poglavje12. za izražanje načina, kako dejanje poteka: prodati za gotovino;
bežati, teči kakor za stavo;
nekaj je govoril sam zase po tiho / ekspr. za silo razume nemško / krstili so ga za Janeza; star. piše se za Štefana Kovača / za gotovo vedeti zagotovo; naseliti se za stalno; za trdno skleniti zatrdno / za dobro vzeti 13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: za tiste besede ti bo žal;
nimaš se za kaj bati;
jokati, razjeziti se za vsako malenkost, ekspr. za prazen nič;
biti kaznovan za krajo;
za to me je hotela tožiti;
zaprli so ga za veleizdajo / za kazen je moral klečati 14. za izražanje mere: umakniti se za korak;
biti za ped manjši;
hiši sta oddaljeni za streljaj / ekspr. za las so ušli nesreči / do vrha je za dobro uro hoda; goriva, hrane imajo za mesec dni / poceniti za deset odstotkov; biti močen za dva; reka je narasla za dvajset centimetrov; zaostajati za pet točk / za koliko je zavarovan; imeti denar za sproti; povečati za štirikrat; ustavi vsaj za toliko, da nekaj spijemo 15. za izražanje zamenjave: bom jaz plačal za brata;
prodajati šmarnico za cviček;
zamenjati travnik za njivo;
prodati kaj za vrednostne papirje / predsednika ni bilo. Zanj je podpisal tajnik
♦ zal. za založbo Peter Novak 16. za izražanje vrednosti česa: angleščino je znal za odlično;
bankovec za sto evrov / ekspr. hiše ne proda za noben denar, za nič, za vse na svetu nikakor ne proda17. za izražanje podkrepitve trditve: za božjo voljo, pazi na svoje besede;
pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor;
pog. zvečer bom za primoj prišel zagotovo;
pog., ekspr. kaj, za vraga, naj vam še dam III. z orodnikom 1. za izražanje položajaa) na drugi, zadnji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: za hišo imajo lep vrt;
postaviti se, teči za kom;
otroci so stali v vrsti za materjo;
riba se je pognala za mušico;
izginiti za ovinkom;
prisluškovati za vrati / dokumenti so bili zadaj za knjigami; zadaj za vasjo je igrišče b) na notranji strani česa: za srajco je imel skrit zvezek / nositi pištolo za pasom c) ob strani ali v neposredni bližini česa: za cesto je jarek;
sedeti za mizo;
za reko raste jelševje 2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno: za cinizmom se skriva nežnost;
za frazami je čutil obup / ekspr. kdo tiči za to spletko 3. za izražanje sledenja v času: za dnevom pride noč;
za torkom je sreda / za slavnostnim govornikom je nastopil tamburaški orkester / najhujše je že za nami; za seboj je imel dolgo pot; zapreti vrata za seboj 4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro;
v boju je padel mož za možem;
pila je počasi, požirek za požirkom;
voz za vozom se je izgubljal v temi 5. za izražanje, da kdo ni prvi lastnik česa: podedovati za očetom;
nositi obleko za sestro 6. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna; po2:
poizvedovati, povpraševati za kom;
pogledati za vremenom kakšno je vremeb) ki je cilj čustvovanja, volje: obšla ga je želja za potovanjem / ekspr. koprni za njim c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati za mladostjo, za sinom;
hudo mu je za materjo 7. za izražanje namena ali cilja glagolskega dejanja: berač je stikal po smeteh za hrano / težiti za popolnostjo; ekspr. gnati se za zaslužkom / stopi ven in poglej za otrokom / ekspr. lov za bogastvom, srečo 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: zboleti za gripo;
umreti za rakom, steklino / bolehati za mrzlico / živina je poginjala za lakoto
● ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; bil je pametnejši in se je za časa umaknil začasa, pravočasno; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj; hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. dala mu je samo toliko, da je bilo za ime zelo malo; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; biti za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje; ekspr. tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost to ni nesreča, ampak malomarnost; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; takrat je veljalo: oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. jesti za tri zelo veliko; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil popolnoma uničen; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); pog. veliko dela je še za opraviti je treba, se mora; pog. imaš za posoditi tisoč evrov lahko posodiš; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. letati za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; preg. kdor za smolo prime, se osmoli; prim. začasa, zagotovo, zamlada, zatrdno ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
kot poskúsni zájec,
množíti se kot zajci,
plodíti se kot zájci,
pobégniti kot zájec,
podáti se kómu kot zájcu bóben,
poskúsni zájec,
potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka,
razmnoževáti se kot zájci,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
spáti kot zájec,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
ucvréti jo kot zájec,
ustrelíti kóga kàkor zájca,
ustrelíti kóga kot zájca,
v tém gŕmu tičí zájec,
zbežáti kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zasledoválec -lca [zasledovau̯ca tudi zasledovalca] m (ȃ) kdor koga ali kaj zasleduje: uiti zasledovalcem;
bežati pred zasledovalci / policisti s psi zasledovalci / publ. zasledovalci vodečega kolesarja, tekača // publ. kdor se sproti seznanja s čim: zasledovalci dogodkov, sprememb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zasledoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) bežati pred ~i; publ.: ~i vodečega kolesarja; ~i dogodkov spremljevalcizasledoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)zasledoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zbẹ́gati – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zbežáti -ím dov.; drugo gl. bežati (á í) ~ v gozd; ~ od doma; poud. Čas hitro ~i |mine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zbežáti – glej bežáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.