védanec in vedánec -nca m (ẹ́; á) nar. gorenjsko  

1. 1. bedanec, divji mož: pazi, da te vedanec ne ujame; teči kakor vedanec zelo hitro
2. 2. vedomec: duši ga vedanec / duša nekrščenega otroka je vedanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.