albȋn -a m
ȃlbum -a m
ȃlpski -a prid.
bẹ́l -a prid.
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.
belúš -a m
bẹ̑ž neskl. prid.
blȃg blāga prid.
blanšȋrati -am dov. in nedov.
bláto -a s
blẹ̑d blẹ́da prid.
blȇsav -a prid.
blọ̑nd neskl. prid.
brẹ̄st -a m,
brẹ́za -e ž
bȗnda -e ž
cȋka -e ž
cvẹ̑t -a m
čŕn -a prid.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
kandidȃt -a m
kolār2 -ja m
krẹ̑m neskl. prid.
labọ̑d1 -a m
lápor -ja m
levkemȋja -e ž
levkocȋt -a m
lísa -e ž
lúč lūči ž
ọ̄pij -a m
pingvȋn -a m
plȁv1 pláva prid.
plȅh pléha m
plȏnkati -am nedov.
rȋs -a m
sȋv síva prid.
srẹ̑n -a m,
svẹ́ča -e ž
svẹ̑t1 svetȃ m
svetīti1 svẹ́tim nedov.
svȋtati se -am se nedov.
švȍrc neskl. prid.
toast -a m [tọ̑u̯st]
zabelīti -bẹ́lim dov.