BabuškaV arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Domorodna ljudstvaPri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Ekstenzivno branjeZanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin extensive reading , ki na področju didaktike drugega jezika in tujih jezikov označuje branje, pri katerem učenci preberejo večje količine gradiva v sproščenem okolju.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
FAIRZanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR , ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability , accessibility , interoperability in reusability )? Je za angleški pridevnik findable morda ustrezen najdljiv , določljiv … ? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
FlerovijKako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Geokletka, geoukletkanjeZanima me slovenski ustreznik za angleški termin geo-caging (pojavlja se tudi zapis geocaging ), ki na področju letalstva označuje zamejevanje dela zračnega prostora, znotraj katerega je brezpilotnim letalnikom dovoljeno letenje. Kako naj poslovenimo povezani termin geo-cage ( geocage ), ki označuje sistem, ki deluje na osnovi tehnologije GPS in se uporablja za tovrstno zamejevanje zračnega prostora? Ali bi bil za geo-caging ustrezen termin geografsko vkletkanje ali zapiranje v geografsko kletko in za geo-cage geografska kletka ali geokletka ? Naj opozorim, da ne gre za ista pojma, kot ju označujeta termina geo-fencing ( geofencing ) in geo-fence ( geofence ) . Termin geo-fencing , ki ima ustreznika geografsko ograjevanje in geoograjevanje , namreč označuje preprečevanje vstopa v del zračnega prostora, znotraj katerega je brezpilotnim letalnikom prepovedano letenje, npr. v okolici letališč. Termin geo-fence , ki ima ustreznik geografska ograda , pa označuje sistem za tovrstno zamejevanje zračnega prostora.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Gregarno življenjeZanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje . Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje , kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
HekatonZanima me vaše mnenje, ali bi izraz hekaton lahko poslovenili tako, da bi bil vsem razumljiv. Termin označuje organiziran dogodek, na katerem se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja inovativnih produktov.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Izsiljevanje z intimnimi posnetkiZanima me ustrezno slovensko poimenovanje za sextortion , ki poimenuje obliko spletnega nasilja, pri kateri storilec grozi z objavo intimnega posnetka ali fotografije žrtve, če ta ne bo ugodila njegovi zahtevi, npr. nakazala denarnega zneska. V slovenščini se zaenkrat pojavljata opisni poimenovanji izsiljevanje z golimi posnetki in fotografijami ter izsiljevanje z intimnimi posnetki.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Javor rebrašZanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Kovč, izvršni kovčKatera sta ustrezna slovenska termina za angleška termina coach oz. executive coach ? Termin kovč je definiran kot 'svetovalec in učni pomočnik, ki dalj časa in načrtno, v živo ali na daljavo vodi posameznika ali skupino k dolgoročnim ciljem' ( Slovar družboslovne informatike ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Marketabilno tveganje, nemarketabilno tveganjeZanima nas, katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma marketable risk in non-marketable risk . V prvem primeru gre za tveganje, ki ga je mogoče zavarovati na trgu, v drugem pa za tveganje, ki ga iz različnih razlogov ni mogoče zavarovati na trgu. V slovenskem prostoru se izraza uporabljata predvsem v povezavi s poslovanjem SID banke. Opozarjamo, da angleški termin marketable risk ne označuje istega pojma kot angleški termin market risk , za katerega je v slovenščini že ustaljen termin tržno tveganje . Že omenjena SID banka in tudi Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP) uporabljata izraz marketabilni rizik . Drugi predlogi so še: tržljivo tveganje , prodajljivo tveganje ; tveganje, ki ga je mogoče zavarovati ; prosto zavarovarljivo tveganje .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
MračenjeZanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Nezdravniško predpisovanje zdravilV angleščini se pojavlja termin non-medical prescribing , ki je definiran kot predpisovanje zdravil, ki ga v okviru svojih delovnih pristojnosti samostojno ali dopolnilno opravijo posebej usposobljeni zdravstveni delavci, ki niso zdravniki, npr. medicinske sestre, optiki, farmacevti, fizioterapevti, pedikerji, radiologi. Na Fakulteti za farmacijo UL smo za potrebe magistrske naloge termin prevajali kot ne-medicinsko predpisovanje . Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Okrajšavi kadm. in vadm.Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
OmogočiteljPri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
OnesnaževaloNa vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
PerzistencaNa spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
PodlubnikiZanima me, kako je s skrajševanjem večbesednih imen. Kdaj je sprejemljivo in kdaj se pomen spremeni? Kaj lahko storimo, da se izognemo ponavljanju vseh besed imena in bo še jezikovno pravilno? Navajam primer iz gozdarske stroke, in sicer me zanima možnost skrajševanja imen različnih vrst podlubnikov , ki imajo v svojem imenu besedo lubadar , npr. osmerozobi smrekov lubadar , mali osmerozobi smrekov lubadar , orjaški smrekov lubadar , šesterozobi smrekov lubadar . Ali lahko poimenovanja za navedene vrste lubadarjev okrajšamo v smrekov lubadar oz. lubadar ? V preteklosti glede tega ni bilo dileme, ker so bile vse naštete vrste taksonomsko uvrščene v poddružino lubadarjev (Ipinae), ki je bila ena od poddružin znotraj družine podlubnikov (Scolytidae). Pravilno je bilo, če smo poimenovanje vrste skrajšali v lubadar oz. lubadarji , lahko pa smo uporabili tudi ime družine in jih poimenovali podlubniki . Danes podlubniki niso več samostojna družina, ampak so dobili status poddružine (Scolytinae), s čimer pretekla razvrstitev na poddružine (lubadarji (Ipinae), ...) ni več veljavna. Za zgoraj naštete vrste podlubnikov je v stroki še vedno uveljavljen izraz lubadarji . Je uporaba izraza lubadar kot samostojnega izraza za naštete vrste (ki v imenu vsebujejo tudi izraz lubadar ) še vedno sprejemljiva, čeprav lubadarji niso več samostojna sistematska kategorija?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Poravnava besedilPred kratkim smo v roke dobili dokument, v katerem je bilo omenjeno uparjanje besedil , ki naj bi označevalo postopek ustvarjanja pomnilnikov prevodov, pri katerem je treba dvojezično besedilo poravnati v par (npr. levo slovensko, desno angleško), pri čemer so poravnane tudi strukturne enote besedila. Primer so vzporedne dvojezične predloge. Tako poimenovanje smo zasledili prvič, običajno govorimo o poravnavi besedil (npr. poravnava angleškega in slovenskega besedila za uvoz v pomnilnik prevodov).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Računalniško obdeljiva datotekaZanima nas, kako prevesti angleško zvezo computer processable file , s katero smo se srečali pri prevajanju na slovenskem prevajalskem oddelku pri Evropski komisiji. Ali bi bil prevod računalniško obdeljiva datoteka ustrezen? Zlasti nas zanima, ali je beseda obdeljiv tvorjena pravilno in ali je pomensko ustrezna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
RasizacijaProsim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Razpoznavanje govoraZanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
SamozdruževanjePišem vam v zvezi z besedo samourejanje , ki v SSKJ2 ne obstaja, a se pogosto pojavlja v strokovni literaturi s področja kemije, fizike, medicine ipd. Pojavlja se predvsem v zvezi z molekulami in označuje spontano organizacijo molekul v urejeno strukturo. Ali za ta izraz obstaja kakšna sopomenka?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Slikanica brez besedila V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
StavčnicaPri pisanju strokovnega besedila s področja vidnosti in čitljivosti pisav imam težavo s slovenjenjem angleškega termina sentence case , ki označuje način prikaza, tj. uporabe velikih in malih črk, pri katerem je prva črka v besedi pisana z veliko črko (majuskulo), sledeče črke pa z malimi črkami (minuskulami). Ker poimenovanje za tovrstni način zapisa v slovenščini ne obstaja, predlagam izraz stavčnica . Ali je ta termin ustrezen?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Stena, zidTermina zid in stena s področja gradbeništva se v splošnem jeziku pogosto uporabljata kot sinonima, kar je po mojem mnenju neustrezno, saj sta to v stroki dva ločena pojma. Stena je gradbeni element in zid je podvrsta tega gradbenega elementa, ki je izdelan iz zidakov. V SSKJ2 je pri besedi zid navedena tudi zveza betonski zid , kar je neustrezno, saj ni izdelan iz zidakov. Kaj menite o sinonimni rabi terminov stena in zid ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Strojnoprevajalska pismenostPri prevajanju članka sem naletela na termin machine translation literacy , ki v angleščini označuje sposobnost uporabnikov premišljeno uporabljati orodja za strojno prevajanje; kar pomeni razumeti, kako ta orodja delujejo, vedeti kdaj in za kaj jih uporabljati, poznati prednosti in slabosti strojnega prevajanja ter znati kritično oceniti prevedeno besedilo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
TeleignoriranjeSem absolventka magistrskega študijskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V magistrski nalogi se ukvarjam z relativno novim pojmom, ki ga v angleščini označuje termin phubbing . Phubbing je tvorjen iz besed phone in snubbing in poimenuje vedenje, ko oseba zaradi uporabe pametnega telefona ob neposrednem druženju zanemarja oziroma ignorira druge osebe. Ker bom v magistrski nalogi raziskovala omenjeno vedenje, poleg tega bo izraz uporabljen tudi v naslovu, me zanima, kako naj angleški izraz primerno prevedem v slovenski jezik. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker menim, da bo glede na pojavnost vedenja izraz v prihodnje uporabljalo vse več slovenskih raziskovalcev. Zato bi bilo smiselno ustvariti enotno poimenovanje. Sama sem zaenkrat razmišljala, da bi uporabila izraz mobignoriranje ali pa kar angleški izraz. Prosim vas za nasvet oziroma napotke, kako naj rešim opisani izziv.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Tretiranje rastlinPri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Trivialna imena barvilZa poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
TviterščinaZanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
UpornostZanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Večnaslovniška književnostNa področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Vmesni dolgZa vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Zbiranje, zadrževanjePri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.