bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.