bílo -a s (í) - 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
- 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.