Tiskanje

besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

besaga gl. bisaga ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

besaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

bisaga [bisága] samostalnik ženskega spola

jezdečeva torba; bisaga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

bisaga -e ž bisaga: sakaj v' beſſagi mest. ed. ie bila ſvoje guante pernesla (II, 520) ← rom., prim. it. bisaccia < lat. bisaccium ‛bisaga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola

preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

bisȃžnik, m. = bisaga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

prekrȃmnica, f. = bisaga, der Zwerchsack, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

premẹtȃłnica, f. = bisaga, der Quersack, Zv., Gor., Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.