Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
blẹdúh, m. (zaničlj.) = bled človek, C.
blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.
kočȗn, m. der Frühlingssafran (crocus vernus), Bled (Gor.).
kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.-Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu-Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
kozárič, m. 1) dem. kozar; der (junge) Ziegenhirt: Kozarič mi kozice pase, Npes.-Schein.; — 2) kozarìč, -íča, der Ziegenmelker (caprimulgus), Bled (Gor.).
máslọ, n. 1) zerlassene Butter, das Rindschmalz, — presno, opresno m., die Butter, Cig., Vrt., Levst. (Nauk); = surovo m., Bled, Rib.-Cig., Jan.; — ušesno m., das Ohrenschmalz, Cig., Erj. (Ž.); očesno m., die Augenbutter, Erj. (Som.); — 2) die Butter, Cig., Jan., Kras.
plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled (Gor.)-Levst. (Glas.).
strȃjka, f. das Darben: od strajke bled in suh, jvzhŠt.; nekatero strajko prebiti, Hal.-C.
támor, -óra, m. = tamar, Gor.-Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Bled (Gor.).
usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci-Erj. (Torb.).
zaganjȃvəc, -vca, m. (val) z., die brandende Welle, die Schlagwelle, Cig., Bled-M.
zȋd, zȋda, zidȗ, m. 1) die Mauer; z. postaviti, podreti; bled je kakor zid, Št.-C.; čelni z., die Giebelmauer, Cig.; podporni z., die Schutzmauer, oporni z., die Futtermauer, Levst. (Pril.); — 2) = pozid, der Herd, Rez.-C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

blédi -a -o prid. bled: Bledoj materi bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bled [blẹ̑d] pridevnik

ki je brez zdrave naravne barve; bled

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bledo prislov

PRIMERJAJ: bled

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bled -a prid. bled: bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bled pridevnik
postati dovršni glagol
zlo prislov

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zlubled gl. bled, zelo ♦ P: 1 (MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bled -a -o (bled, blejd) pridevnik
1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
bledost -i samostalnik ženskega spola
bledost, bledica
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Število zadetkov: 25