Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu,
priblížati se Ábrahamu,
spoznáti pri Ábrahamu,
sréčati Ábrahama,
srečeváti Ábrahama,
vídeti Ábrahama
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Avtokromna ploščaKateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blízu1 prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:a) pri mirovanju: ljudje so blizu;
hiše stojijo zelo blizu skupaj;
tu blizu ni nikogar;
od blizu pogledati;
mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančnejeb) pri premikanju: priti blizu;
stopiti bližje k oknu;
najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
● prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu;
čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo 3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske;
mati mu je bolj blizu kot oče;
umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi 4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti;
mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev;
tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blízu3 predl., primernik blížje in blíže (í) z rodilnikom 1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma;
vas blizu Metlike;
stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil! 2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti;
žena je blizu poroda;
načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča; blizu osmih je; mož je že blizu tridesetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blízu prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blížanje -a
s prihajanje bližje v prostoru![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
blížati se -am se nedov. (ȋ) 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši;
boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu;
počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti;
njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimiblížati igr., šport.
primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
bližajóč se -a -e:
bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
bližati se -am se nedovršni glagol1. kdo/kaj; h komu/k čemu prihajati bližje v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
2. kaj; k čemu prihajati časovno bližje; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
3. kdo; h komu postajati duhovno soroden, povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bližati se ► bˈliːžat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
blížje prostor. prisl. izraža manjšo razdaljo v primerjanju
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
blížji -a -e prid. (ȋ) 1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene;
najbližji sosed;
povzpeli so se na najbližji vrh 2. čustveno, duhovno sorodnejši: najbližji prijatelj;
mati mu je bila bližja kot oče / slovaščina je češčini najbližji jezik
● preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase; sam.: izdal je svoje najbližje; prim. blizek, blizu1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bọ̑m prih. glagola bíti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
kot odskóčna dèska [za kóga/kàj],
postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dẹ́ža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha,
bojeváti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega díha,
do zádnjega díha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dívji -a -e prid. (í) 1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec;
v starem štoru je našel divje čebele;
cepiti divjo češnjo;
jata divjih rac;
divje in gojene rastline;
divje in domače živali 2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo;
bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj // ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov 5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza;
ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto // ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa 7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis;
imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv 8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov;
divja gradnja črna gradnja;
divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gamsdívje prisl.:
divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
● ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
drúgi pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
eksperimentálno modelíranje -ega -a s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Etimološka utemeljitev zapisa: »manikira« in »pedikura«
Zanima me, zakaj je (po SP) pravilno pedikura, manikura pa ne, čeprav drugi del obeh besed izvira iz latinskega »cura« (negovati). Nadalje me tudi zanima, zakaj pri pregibanju pride do spremembe pedikura > pedikirati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
FlerovijKako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gúrati nedovršni glagol1. pogovorno prebijati se skozi kaj, zlasti (vsakdanje) življenje
2. pogovorno potiskati, s silo, spodbudo spravljati kam ali premikati, voziti sploh 2.1 v obliki gurati se, pogovorno riniti se, s silo se spravljati kam ali premikati, voziti se sploh
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
járem -rma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
káčja téhnika -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kájtati kájtam nedovršni glagol [kájtati] ukvarjati se s športom, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑kajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kako je prav: »katoličan« ali »katolik«?Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.
Zakaj je ta par besed bolj slovenski?
Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?
Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«?Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski?
V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade?
Hvala za odgovore.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kako naglasiti besedo »kanader«Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kako pisati ime »Republika S/srbska«?
Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kavdálen -lna -o prid. (ȃ) anat. ki je bližje trtici, repu: kavdalni del požiralnika / kavdalna lega organa
♦ zool. kavdalna plavut repna plavut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje] 1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
koríto Frazemi s sestavino koríto:
bíti pri korítu,
príti do koríta,
sedéti pri korítu,
sípati zláta kámena v koríto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel,
kôzla v zélnik spustíti,
postáviti kôzla za vrtnárja,
smrdéti kot kôzel,
stréljati kôzle,
ustrelíti kôzla,
žŕtveni kôzel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kraniálen -lna -o prid. (ȃ) anat. ki je bližje glavi: kranialni konec požiralnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kritika imena »Ljubljana Festival«Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).
Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.
Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
léva2 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi // star. kamin: ob zimskih večerih so sedeli pri levi 2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
málin -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mànj prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo stopnjo; ant. bolj1:
manj domač, razvit, zelen;
glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride druga, manj vesela stran zadeve / bil je bolj znanstvenik, manj pedagog / ozirajo se predvsem na skupne, manj na osebne potrebe 2. izraža manjšo količino ali mero; ant. več:a) s samostalnikom: ima manj denarja;
delati z manj napora / napak bo vsako leto manj / do ceste je manj kot uro hoda b) z glagolom: malo prodaja, še manj kupuje;
manj sem ji dal, kakor je pričakovala 3. ekspr., v zvezi z ne, nič izraža enakost: drugi dokazi niso nič manj tehtni;
na dom misli – ne manj kakor včasih 4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor manj boš mislil na to, toliko bolj boš miren;
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim;
manj kot jih je, bolj so enotni 5. mat. izraža odštevanje: deset manj šest je štiri [10 – 6 = 4] / pog. za uro dobiš sedem evrov manj davek zmanjšano za toliko, kolikor znaša davek; ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let
● šah. žarg. s kmetom manj ima malo upanja na uspeh ker ima enega kmeta manj kot nasprotnik; ekspr. ponudi manj kot mogoče kolikor se da malo; ekspr. prosila ga je malo manj kot na kolenih zelo; ekspr. tehta nič manj kakor sto kil natanko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; tudi mirujoče mišice so bolj ali manj napete kolikor toliko, nekoliko; ekspr. telo se manj in manj upira bolezni čedalje manj, zmeraj manj; dva meseca je, kar se je vrnil, nekaj več, nekaj manj približno; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; v teh govoricah je več ali manj resnice kolikor toliko, nekaj; šol. žarg. dobil je manj štiri oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu; prim. čimmanj, malo, najmanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mediálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna / medialni živec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mévlja Frazemi s sestavino mévlja:
iméti mévlje v ríti,
mévlje kóljejo kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mínus2 -- v prid. rabi (ȋ) 1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [–5];
kvadratni koren iz minus ena 2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset
● šol. žarg. dobil je minus štiri, štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu
♦ fiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladičȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek;
ljubitelj mladih živali;
misliš, da boš zmeraj mlad;
moral je umreti mlad;
ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo;
jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2:
gruča mladih fantov;
ima mladega moža;
nastop mladih tekmovalcev;
njeni starši so še mladi;
uči jih mlada učiteljica;
po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človekaa) po videzu: njegov obraz je ostal mlad;
ima mlado, mehko polt;
mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas;
ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni;
mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona;
mlade družine;
njuna ljubezen je še mlada;
mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari;
mladi in stari šef se dobro razumeta;
mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka mládi -a -o sam.:
mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, zastar. iz mladega od mladosti;
prim. mlajši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mládi2 -a -o
prid. ki je po času nastanka bližje sedanjosti GLEJ ŠE: v mladosti,
vino,
pomlad,
podjetje,
plemstvo,
mlajši1,
mlajši1,
mlaj1,
mladost,
drevje,
mlajši1,
mlajši1,
mlajši1,
mlaj1,
mladost,
mladenič,
mladenič,
krompir,
gozd,
fant1,
stari3
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
mlájši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat;
poročen je z deset let mlajšo ženo;
izbral si je najmlajše dekle;
mlajši si od mene;
videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje;
okradel ga je mlajši moški;
mlajši pesniki in pisatelji;
v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek;
ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine
♦ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Navezne oblike zaimkovZanima me, v katero skupino besednih vrst spadajo spodnji združki besed?
- nanj (na njega), zanjo (za njo), ponj (po njega) ...
Zanima me pa še, kako pogosta je raba tovrstnih združkov? Zgornji primeri se mi zdijo, da so v rabi kar pogosti in da se bolj poredko pišejo narazen. Ali pač? Kako pa je s spodnjimi, (po mojem mnenju bolj "specifičnimi") primeri? Ali se v rabi pogosteje pišejo skupaj ali narazen?
- čezenj (čez njega), obte (ob tebe), nadte (nad tebe), nadnjo (nad njo), obme (ob mene) ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
navpíčna smúčarska vrátca -ih -ih vrátc s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Neodvisno življenjeV razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nítka Frazemi s sestavino nítka:
bíti na nítki,
viséti na nítki,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na nítki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja nôga -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja pálica -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja pálica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja ráma -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja rôka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja smúčka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranja strán stopála -e straní -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža;
notranje plasti;
usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet;
notranji transport;
zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče // nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve // ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje;
notranji nemir;
notranja izčrpanost, napetost;
notranja rast glavnega junaka;
notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi;
spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika;
notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjemnótranje tudi notránje prisl.:
svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
notránji -a -e
prid.1.
ki je znotraj kake celote; ki je bližje sredinski ravnini telesa 2.
ki je, obstaja, izvira znotraj česa 3.
ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja, določene skupnosti, organizacije 4.
ki je v čem kot neločljivi, opredeljujoči del GLEJ ŠE SINONIM: duševniGLEJ ŠE: zunanji,
zunanji,
zunanji,
drobovje,
endoparazit,
notranjost,
samogovor,
samogovor,
znotraj2,
bolezen,
dihanje,
entoderm,
izločanje,
okno,
oprema,
rima,
vnetje,
žleza
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
nótranji kolíček vrátc -ega -čka -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nótranji robník -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
odpŕta postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
odpŕta smúčarska vrátca -ih -ih vrátc s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ófsajd in ôfsajd tudi offside -a [tretja oblika ófsajd- in ôfsajd-] m (ọ̑; ȏ) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; v prid. rabi: ofsajd položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ófsajd -a
m šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
Okrasna gizdavkaV Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
osnôvni zarézni zavòj -ega -ega -ôja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
parentélni sistém -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za petámi,
brúsiti pête,
iztégniti pête,
kàr nêsejo pête kóga,
kot da gorí pod petámi kómu,
ne séči kómu niti do pêt,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
pête pokazáti,
pête so zasrbéle kóga,
pête srbíjo kóga,
pod petámi gorí kómu,
postájati tŕn v pêti kóga,
postáti tŕn v pêti kóga,
stégniti pête
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pêtni robník -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] 1. vulgarno žensko spolovilo
2. vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun
3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plaválni gíb -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plazíti se in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci;
plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh
● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubjaplazèč se -éča -e:
pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki
♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plús2 -- kot prilastek (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri
● v zemljepisu je dobil plus štiri, štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu
♦ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Poimenovanje Hamasovih brigad: »Brigade Izadina al Kasama«Zanima me, kako se pravilno prečrkuje poimenovanje Hamasovega vojaškega krila (Brigade Izadina/Ezadina al Kasama). V rabi najdem tako z i-jem kot z e-jem (Izadin ali Ezadin), pravopisna pravila prečrkovanja pa težko interpretiram, ker nimam znanja arabščine.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pokimávati -am nedov. (ȃ) v presledkih kimati: pokimavala je od utrujenosti / gospodinje po klopeh so zadovoljno pokimavale / pokimaval ji je, naj pride bližje; ljudje so si skrivaj pokimavali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Pomen pridevnika »postjugoslovanski«Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.
Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.
Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
potèg -éga
m dejanje, pri katerem se kaj s sunkovitim gibom spravi bližje k sebi; sunkoviti gib pri tem dejanju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spravitia) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi;
potegniti vrv gor;
potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske;
iz morja so potegnili polno mrežo rib;
potegniti meč iz nožnice;
potegniti nit iz tkanine;
potegnil je voz izpod kozolca;
otrok je potegnil prt z mize;
potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco;
potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu;
potegniti z dlanjo po kolenih;
potegniti z jezikom po čem;
potegnila je z likalnikom po tkanini;
potegniti z roko po čelu;
z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču 5. s črtanjem narediti: potegniti črto;
potegniti mejo na zemljevidu 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo;
z novim avtomobilom so se potegnili na izlet 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto;
potegniti elektriko in vodovod do hiše;
okoli vrta bom potegnil ograjo naredil;
potegniti vrv med dvema koloma napeti10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje;
diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter;
brezoseb. hladno je potegnilo 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino;
slaba družba ga je potegnila za seboj 13. žarg. nalagati2,
prevarati: spet ga je potegnil 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat;
brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar;
za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušalipotegníti se in potégniti se
1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel
potegnívši zastar.:
skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič
potégnjen -a -o:
tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
potegníti in potégniti -em
dov.1.
kaj s sunkovitim gibom spraviti bližje k sebi, kam sploh 2.
koga s prislovnim določilom,
ekspr. spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v določeni položaj, stanje GLEJ ŠE SINONIM: nalagati1,
napeljati,
napeti1,
podaljšati,
povleči,
prevarati,
pritegniti,
speljati,
speljati,
zapeljati,
zapihatiGLEJ ŠE: bojevati se,
vdihniti,
kaznovati,
narisati,
požirek,
prevarati,
spiti,
zavreti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
povléči -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spravitia) bližje k sebi: povleči vrv gor;
povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzelc) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu;
povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase 4. s črtanjem narediti: povleči črto 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo;
s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo 9. ekspr. zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja
● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga splohpovléči se pog.
umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj
● star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prehítek -tka m (ȋ) knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prehiteválno-zakasnílni kompenzátor -ega -ja m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preiskoválni eksperimènt -ega -ênta m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Prevajanje ali podomačevanje imen severnoameriških indijanskih ljudstevZanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup,
Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
priblížati -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni;
vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje;
v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi;
približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine državljanom omogočiti jim uživati jih3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se
1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
približávši zastar.:
približavši se vasi, je opazil ogenj
priblížan -a -o:
predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
priblížati se -am se
dov.1.
čemu izraža, da kdo pride bližje čemu v prostoru
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
približati se ► pr̥bˈliːžat se -an se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
približeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil;
sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se
1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo
2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad
3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad
4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti
5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi
približujóč -a -e:
približujoča se nevarnost, vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
približeváti se -újem se
nedov.1.
čemu izraža, da kdo premikajoč se prihaja bližje čemu v prostoru 3.
čemu izraža, da kaj postaja podobno, sorodno čemu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
približevati se ► pr̥bliˈžẹːvat se -ˈžüːjen se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prigniti ► ˈpr̥gnit pr̥gˈniːjen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prihájati -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja;
videl je prihajati skupino vojakov;
po cesti prihajata dve ženski;
hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam;
zakaj prihajaš tako pozno;
ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja;
pisma redno prihajajo;
prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad;
iz kuhinje prihaja prijeten vonj;
slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica;
solze ji prihajajo v oči;
čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode;
športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja;
star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren;
dekle prihaja vsak dan lepše
● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; od tod prihaja tudi ime kraja izviraprihajajóč -a -e:
prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prihájati -am
nedov.1.
premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu 2.
s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu 3.
pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kodSINONIMI:
knj.izroč. dospevati,
ekspr. dotekati,
ekspr. lesti,
zastar. pahati,
knj.izroč. plati,
ekspr. plaziti se,
ekspr. presti se,
ekspr. pritakati,
ekspr. stopati1,
ekspr. točiti se1,
ekspr. ulivati se,
ekspr. valoveti,
star. vejati,
ekspr. veti,
ekspr. viti se,
ekspr. vstopati 4.
do česa ostajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
pripogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: vihar je pripogibal vrhove dreves;
veje se pripogibajo
● ekspr. pripogiba jo žalost zelo je žalostna; zastar. pripogibati oči povešatipripogíbati se
delati, da prihaja glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripogiba se in pobira jabolka / ekspr. ves dan se pripogiba nad šivalnim strojem šiva; telovadec se je naglo pripogibal in vzravnaval je delal predklone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pripogíbati -am
nedov.kaj delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
pripogíbati se -am se
nedov. izraža, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
pripogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó) narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: pripogniti drevesce, veje / pripogniti komu hrbet / pripognil je glavo, da je lahko vstopil sklonil / ekspr. oče ga je pripognil čez koleno in natepel po zadnji plati ga je položil na koleno z zgornjim delom telesa bližje k tlom; v strahu pripogniti ramena povesiti
● ekspr. bo že prišel pravi, ki te bo pripognil uklonil, si te podredil; pripogniti vogal lista zapognitipripogníti se
narediti, da pride glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripognil se je in nekaj pobral; zaradi bolečin v križu se ne more pripogniti / zastar.: do tal, nizko se pripogniti komu se prikloniti; pripogniti se h komu, nad koga se skloniti
pripognívši zastar.:
zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu
pripógnjen tudi pripôgnjen -a -o:
stopal je pripognjen pod težkim bremenom; prisl.: hoditi pripognjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pripogníti -pógnem
dov.kaj narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
pritegníti in pritégniti -em dov. (ī ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spravitia) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel;
pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčilb) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali;
pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil 2. s potegom, potegi nareditia) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah;
pritegniti vajeti;
pritegniti vrv, žico b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji;
pritegniti ponjavo na tovornjaku c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov;
pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi 4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire;
če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen 5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil;
igra otrok ni pritegnila // vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled;
skušal je pritegniti njihovo pozornost;
stvar je pritegnila njihovo zanimanje 7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil;
nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili 8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi 9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe;
pritegnil je konja z bičem pritégnjen -a -o:
pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pritegováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljatia) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delatia) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce;
pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje;
njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti bitia) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel;
komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodilb) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh;
iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljanac) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire;
priti čez reko, skozi predor // premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel;
počakali so, da pride še predsednik;
iz hiše je prišla gospodinja;
na oder je prišel pevski zbor;
večkrat je prišel pod njeno okno;
pridi ven, če si upaš;
priti z zamudo;
priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite // po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka;
pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi 5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas;
smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno // pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz;
solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat 8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige;
na podlago pride debela plast peska;
slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik // začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja;
s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve // pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil 10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje;
v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi;
spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal14. pog., z izrazom količine stati1,
veljati: zidar te pride deset evrov na uro;
koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam 15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode;
vozilo je prišlo iz ravnotežja;
priti v nesrečo, nevarnost;
priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navadab) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo;
star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal c) nedov.,
pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je;
ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale prišédši -a -e star.:
prišedši v mesto, je poiskal prijatelja; vsi so se ozrli na prišedšo žensko; sam.: prišedšega so burno pozdravili
príšel -šla -o:
prišli fantje, vojaki; vsi so pogledali prišla dekleta; sam.: govorili so o prišlih in domačih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
proksimálno déltasto obmóčje -ega -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
proksimálno sándrsko povŕšje -ega -ega -a ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pŕstni robník -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pŕvi pár čebéljih kríl -ega -a -- -- m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščiniVzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
robántiti -ȃntim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Sklanjanje priimka »Vuga«: Je odločitev za sklanjatev poljubna?Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skvó tudi squaw -- [skvó] ž (ọ̑) v indijanskem okolju ženska: stopil je bližje k mladi skvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
smúčarska próga za zarézno smúčanje -e -e -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Socialni poslovni modelPri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
»Socialno tržno gospodarstvo«: besedna zveza ali zloženka?
Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Sopomenka samostalniku »optimizacija«
Zanima me naslednje:
- kako se pravilno sklanja zveza dve vrednosti: dvema vrednostima ali dvema vrednostma?
- ali imata besedi redundančni (v informatiki) in performančni ustrezni sopomenki, ki sta lažje berljivi/razumljivi?
- optimizacijski (npr. proces) – ali je izraz primeren za uporabo v letnem poročilu družbe, ali bi bilo lepše napisati drugače?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stopíti2 in stópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) 1. narediti korak: stopil je enkrat, dvakrat, pa se je ustavil;
kadar stopi, ga zaboli noga;
previdno stopi, da ne padeš / na to nogo ne sme stopiti prenesti teže pri hoji, stanju; stopiti na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotakniti podlage// dati, položiti nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: stopiti na gredico; stopiti na kačo, žebelj; stopil je na vsako stopnico posebej; pazi, kam stopiš // z dajalnikom dati, položiti nogo na kaj z vso težo s slabim namenom: stopiti kači na glavo; stopil je premagancu na prsi 2. s korakom, koraki začeti biti kje: stopiti iz hiše na cesto;
stopiti s stopnice;
stopiti na hodnik;
stopil je predenj in ga prosil;
stopite bližje, malo naprej;
stopiti vstran / ekspr. deževalo bo, stopi po dežnik pojdi// s premikom prenehati ali začeti biti v kakem položaju: zaradi sunka je jermen stopil iz vdolbine / ekspr. oči so mu stopile iz jamic izbuljil je oči3. pojaviti se zlasti na površju: pot mu je stopil na čelo / pri teh besedah so ji stopile solze v oči 4. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: stopiti v novo leto;
stopil je v devetnajsto leto pred kratkim je bil star osemnajst let// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: zakon bo stopil v veljavo prihodnje leto začel veljati; stopiti v pokoj upokojiti se; s tem dnem so stopili v vojno; stopiti v zakon poročiti se / publ. stopiti v akcijo začeti akcijo / stopiti v učiteljski poklic postati učitelj5. postati član česa: stopiti v društvo, stranko / stopiti v samostan postati redovnik, redovnica6. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je stopila nova generacija;
stopiti v svet politike / stopiti pred javnost, v javnost
● ekspr. kri mu je stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. utrujenost jim je stopila v noge od utrujenosti so začeli težko hoditi; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; publ. stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka; knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; publ. stopiti pred matičarja, star. pred oltar poročiti se; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je stopilo v glavo ga je (nekoliko) upijanilo; publ. ti problemi so stopili v ospredje postali pomembni, pereči; publ. v takih razmerah so osebne težave stopile v ozadje izgubile pomembnost, vrednost; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; pog. stopili so skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; pog. če boste še vi stopili zraven, bodo lažje delali če se boste pridružili; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interesestopívši zastar.:
stopivši iz hiše, se je napotil proti vrtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stŕmi smúk pošévno -ega -a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
škúljanje samostalnik srednjega spolabalinanju podobna igra, pri kateri se v igralno polje čim bližje balinu meče ploščat obklesan kamen ali polovico opeke, po izvoru iz Istre
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Število samostalnika »srce« v zvezi s pridevniškim svojilnim zaimkom »naš«Zanima me, ali mora biti samostalnik srce v naslednjih primerih v ednini ali v množini.
Učenci radi beremo knjige, da bo učenost sveta osvojila naša srca. (Gigafida)
Pesem se je dotaknila naših src/našega srca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
teselácija samostalnik ženskega spola1. iz arhitekture postopek, pri katerem se površina pokrije s tesno prilegajočimi se, neprekrivnimi ploščicami
2. iz računalništva postopek, pri katerem se geometrična oblika za lažje renderiranje (samodejno) razdeli v ustrezno prilagojene manjše dele
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. tessellation, frc. tessellation, iz lat. tessellāre ‛polagati ploščice, mozaik’ iz tessella ‛kamnita kocka za tlakovanje’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tuljȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Tvorba in pomen pridevnikov, tvorjenih iz samostalnika »poker«Ali se poker lahko uporablja kot levi prilastek?
poker igralec, poker igra, poker klub, poker turnir
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
večérka -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka;
vrniti se sredi večerke;
bilo je na večerko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
védno prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: vedno ima dosti dela;
vedno mislimo nanje;
vrata so vedno odprta;
biti vedno pripravljen;
ekspr. vedno in povsod so bili uspešni 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: to je vedno pomagalo;
pride vedno v nepravem trenutku;
tako je storila vedno, kadar je hotela imeti mir / vedno znova ga vznemiri / spet tista stara, vendar vedno nova zgodba 3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: reke še vedno naraščajo / babica ji še vedno pripoveduje pravljice 4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: brezskrbni dnevi so za vedno minili;
prišla bo za vedno domov
● za vedno nas je zapustil ljubi oče v osmrtnicah umrl je; evfem. za vedno je zaspal umrl je5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: prihajati vedno bližje;
ta postopek vedno bolj opuščajo;
denarja je imel vedno manj;
iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
védno čas. prisl. (ẹ́)
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost; ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik;
visoka gora, hiša, ograja;
visoka trava;
visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode // ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša;
dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped // ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki;
visoke cene, obresti;
visoka produktivnost;
visoka starost;
visoka stopnja;
visoka temperatura;
karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest // ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom;
visok ton 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji;
visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce // v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole nekdaj razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije7. ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu;
visoka družba;
ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji;
odpovedati se visokim željam 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred;
potegovati se za višjo oceno;
dobiti višje priznanje // biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja 11. v zvezi visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu:
● knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jezikosl. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; les., tekst. visoki lesk; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; pravn. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentaliavisôko prisl.:
sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
● ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
visôki -a -o sam.:
uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
♦ rel. Sin Najvišjega Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Vrstni red samoglasnikovVnukinja obiskuje 5. razred. Pri učni snovi o samoglasnikih mi je povedala, da je vrstni red samoglasnikov i, e, a, o, u. Ni mi znala razložiti, zakaj tako. Zakaj je "sporno" a, e, i, o, u?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vrvẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vzglávna končníca -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vznóžna končníca -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zádnja nôga -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Zakaj je v pravopisu oblika »anglosaški« nadrejena obliki »anglosaksonski«?
V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Zapis znamk in imen podjetij v besediluNavedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zapróšeni uprávni orgán -ega -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo;
zasekati smreko, da cedi smolo // z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo;
zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče
♦ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti nasprotniku, narediti poti težje prehodnezasékati se
1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal
2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike
// nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj
zasékan -a -o:
v štor zasekana sekira
● ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zgórnja báza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zunánja palíca -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
žèp Frazemi s sestavino žèp:
biti brez fícka [v žêpu],
brez belíča [v žêpu],
délati za svój žèp,
delováti za svój žèp,
držáti fíge v žêpu,
držáti fígo v žêpu,
držáti rôke v žêpih,
glédati [samó] na svój žèp,
glédati [samó] za svój žèp,
[globôko] poséči v žèp,
[globôko] séči v žèp,
hodíti okóli ríti v žèp,
iméti káčo v žêpu,
iméti lúknjo v žêpu,
iméti póln žèp [denárja],
iméti pólne žêpe [denárja],
íti okóli ríti v žèp,
íti z lévo rôko v désni žêp,
káča [je] v žêpu,
napólniti si žêpe,
okoli ríti v žèp,
ostáti brez belíča [v žêpu],
ostáti brez fícka [v žêpu],
plačáti iz svôjega žêpa,
poséči v žèp,
poznáti kóga/kàj kot svój žèp,
príti okóli ríti v žèp,
s káčo v žêpu,
skrbéti [samó] za svój žèp,
stískati fíge v žêpu,
stískati fígo v žêpu,
tiščáti fíge v žêpu,
tiščáti fígo v žêpu,
udárec po žêpu,
udáriti kóga po žêpu,
z lúknjo v žêpu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.