Akteon m osebno lastno ime
Aktajon:
Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
boginja -e ž boginja:
Kej je sdaj taista nezhista Bogina im. ed. Venus ǀ Boginia im. ed. je bila polna persy ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine rod. ed. Diane ǀ prezei ſo tej Bogini daj. ed. Ceres s'shita en kranzel ſturili ǀ ti ſe podstopish to nezhisto Bogino tož. ed. Venus gledat ǀ vſij Bogovi, inu Bogine im. mn. imaio na ſemlo pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Ceres ž osebno lastno ime
Ceres:
ſo tej Bogini Ceres im. ed. s'shita en kranzel ſturili (I/1, 172) ǀ Piſheio Poeti de Kadar ta Bogina Ceres im. ed. je vidila de nje hzhi nej hotela dobriga ſturiti (I/2, 40) Cêres, lat. Cerēs, boginja poljedeljstva in zakona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Cibeles ž osebno lastno ime
Kibela:
Cibeles im. ed. Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou (IV, 194) Kibéla, gr. Κυβέλη, je sicer gr., po izvoru frigijska boginja Velika mati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Diana -e ž osebno lastno ime
Diana:
Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane rod. ed. kateriga je bil ſmalal Protogenes ǀ ſo bily ſturili Epheſianery grund Tempelna te Bogine Diane rod. ed. ǀ ſò offrovali … Diani daj. ed., ſerne ǀ Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano or. ed. Diána, lat. Diāna, rimska boginja lova
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Felicitas ž osebno lastno ime
boginja sreče, blaženosti:
Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz praſnik Bogine Felicitatis cit. rod. ed. (II, 308) ← lat. fēlicitās ‛rodovitnost, sreča, blaženost’, tudi personificirano
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Flora ž osebno lastno ime
Flora:
de bi Flora im. ed. v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla (II, 246) Flóra, lat. Flōra, boginja cvetja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Levkata -e ž osebno lastno ime
Levkateja (?):
Phębus je bil ta ner bogatishi Bug, ali kakor ſe je bil podal v' nezhiſtoſt, katero s'Leuccato or. ed. je tribal, ob vſe ſvoje shaze je bil priſhal Morda je mišljena boginja Levkatêja, gr. Λευκαϑέα, vendar v dostopni literaturi o gr. bajeslovju ni zaslediti te zgodbe.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Minerva -e ž osebno lastno ime
Minerva:
Hualio peld Bogine Minerue rod. ed., kateriga Amulius je bil ſmalal (III, 572) Minêrva, lat. Minerva, rimska boginja obrti, boja, mest, znanosti in umetnosti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Multimamija ž osebno lastno ime
Multimamija:
Pishe Angelus Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia im. ed. imenovani ſturili Mišljena je Efeška Artemida, boginja mati, Magna mater, izvorno azijsko božanstvo. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Venus1 -a in nepreg. ž osebno lastno ime
boginja Venera:
Kej je sdaj taista nezhista Bogina Venus im. ed. ǀ V'tem Tempelnu te bogine Venus rod. ed. ǀ Eriſticonus ſe je bil sameril tej Bogini Venus daj. ed. ǀ Saturnu ſò offrovali ludy … Venuſu daj. ed., golobe ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus tož. ed. gledat ǀ on je bil shal vaſſovati s' to lepo Venus or. ed. Vénera, lat. Venus, rimska boginja ljubezni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.