bohinít -a m (ȋ) zastar. boksit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
boksít -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita;
rudnik boksita;
tovarna za predelavo boksita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
boksíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boksit: boksitna ruda;
odkriti boksitna ležišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dálje prisl. (ā) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže;
naselil se je najdalje od ceste;
pomika se vse dalje in dalje;
čim dalje gre, tem bolj peša
● gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen2. izraža daljše trajanje; dalj2:
ne ostane dalje ko teden dni;
ko je dalje gledal, jo je spoznal;
najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa 3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje;
ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič // naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več4. v členkovni rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lateríten -tna -o prid. (ȋ) geogr. ki je iz laterita: lateritna tla
♦ petr. lateritni boksit laterit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lúka -e ž (ú) kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij: ladja se bliža luki;
ladje so zasidrane v luki;
pristanek v luki / izvozna luka za boksit; ladja je priplula v svojo matično luko; petrolejska luka; trgovska, vojna luka / rečna luka pristanišče
♦ navt. luka veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi; prosta luka izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mešálnik -a m (ȃ) 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik;
zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; palični mešalnik palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje; mešalnik za koktajl, sladoled // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc2. priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.