V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

• Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

• Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

• Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
• Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
• Pokličite na xxx xxx xxx
• Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

• konzola PlayStation ali PlayStation konzola
• igra PS4 ali PS4 igra
• naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

• Špicov vrt je ruško pokopališče.

Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.

Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.

Sčasoma se vse izve.

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.

Zanima me, ali je besedna zveza drzna odgovornost smiselna ali ne. Menim, da je pravilno odgovornost za drznost?

Primer:

Sedel je križem rok.

Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.

Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?

Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?

Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...

• ampak prehitro sva se utrudila
• ampak sva se prehitro utrudila

Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?

Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.

V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).

Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.

Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine. Torej je tudi pridevnik v rodilniku ednine: prevoženega 242,5 kilometra, preskočenega 2,32 metra in plačanega 2,2 evra, kajne? Je tako tudi v teh primerih:

• Po prevoženega 242,5 kilometra je bil najboljši francoski kolesar.
• V skoku v višino pa je s preskočenega 2,32 metra zmagal Rožle Prezelj.
• Zaradi plačanega 2,2 evra je planil v jok.

Bi to brali: po prevoženega dvesto dvainštirideset celih pet kilometra, s preskočenega dve celi dvaintrideset metra, zaradi plačanega dve celi dve evra? Ali kako?

Pridevnik bi lahko izpustili, pa ga nočemo.

Pa še to. Kako preberemo: Tečaj se je ustavil pri 2,3 EUR?

Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::

https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/10/02/white-woman-sues-sperm-bank-after-she-mistakekenly-gets-black-donors-sperm

Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.

Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

V medijih spremljam rabo imena AstraZeneca. Nekateri govorijo o podjetju, drugi o cepivu, kar me zelo moti. Ali ni tako, da je podjetje AstraZeneca naredilo cepivo, ki ima drugačno ime? Kaj pa zapis? Nekateri pišejo Astrazeneca, drugi pa AstraZeneca.

Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?

Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?

Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).

Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.

V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:

• v osemdesetih,
• začetek,
• naklonjen,
• predvsem,
• na Goriškem.

Zakaj je temu tako?

Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).

Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).

Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.

Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.

Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.

Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.

Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan? Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.

Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin

Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.

Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin

Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?

a) Npr., da je stavčni člen podredni:

• To je univerzalna množica elementov, ki smo jo označili z »U«.
• To je univerzalna množica elementov, ki smo jih označili z »U«. Se nanaša na jedro ali na neujemalni prilastek?

b) Npr., da je stavčni člen priredni:

• Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bile res grozljive.
• Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bili res grozljivi. Se nanaša na zadnjega ali na vse (z različnimi izzivi in težavami)?

Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?  Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

V enem stanovanju živiva dve osebi, vsaka oseba ima svoj priimek (ni enak) in me zanima, kako priimka navedemo na poštnem nabiralniku?

(Priimek 1 / Priimek 2 ali morda Priimek 1, Priimek 2)

Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Zanima me kako bi bilo bolj pravilno ali sprejemljivo poimenovati: v igri dvojk ali dvojic, igra trojk ali trojic, četverk ali četvork. Gre za poimenovanje iger športnega balinanja. Hvala.

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Zanima me, ali slovenski pravopis dopušča rabo dveh ločil na koncu stavka, npr. ?! ali !? oziroma kako ravnati pri prevajanju tujega besedila, ki ti ločili pogosto uporablja skupaj.

Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.

Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.

V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:

• The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice​​

Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:

• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice​​

Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.

In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).

Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.

Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.

Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč "prijela" kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?

Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?

Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

• Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
• Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
• Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
• Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
• Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
• Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Kako se fonetično napiše Dolenjska?

Na Vas se obračam z vprašanjem glede pravilne rabe frazema.

Katera uporaba je pravilna, da nakažeš, da je človek nenapreden: biti za leseno žlico ali biti pred lesen žlico.

Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

Zapornik je oproščen.

Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?

Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).

Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.

Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?

Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo

Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?

Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično? Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:

• Takoj sva začela najboljše živeti.

Meni se zdi bolj smiselno naslednje:

• Takoj sva začela z najboljšim življenjem.

Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?

Imam vprašanje glede slovenskega poimenovanja zgodovinskega glasbila, ki danes ni več v široki rabi. Je pravilni slovenski izraz ofikleid ali ofikleida?

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?

Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?

Pozdravljeni! Zanima me, kako je z začetnicami pri avtomobilih in njihovih modelih v primerih, ko zraven ni občeimenskega jedra (npr. Opel Astra GTC). Gre za različne nivoje »uradnega« imena avta:

• Vozil je Opla. (opla?)
• Vozil je Astro. (astro?)
• Vozil je Astro GTC. (astro GTC?)
• Vozil je Opla Astro GTC. (opla astro GTC?)

Najlepša hvala za pomoč.

E-naslov: tyelperiel@gmail.com

Pripravljam predavanje in sem ugotovil, da ne vem dajati pravilnih imen glasbenikom, glede na njihov igrani instrument.

Npr. kdor igra: Kitaro je kitarist-ka Harfo je harfist-ka Citre je citrar-ka Itd.

Ne vem pa kdo je (ime), kdor igra: Sitar (indijsko brenkalo) Bajs (slovensko ljudsko brenkalo) Tamburico (slovensko ljudsko brenkalo) Ukulele (havajsko ljudsko brenkalo) Liro (starogrška lira) Benjo (ameriško folk in jazz brenkalo)

Kam naj za bodoče podobne primere pogledam, oz kje zvem kako? Hvala.

Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:

• srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar;
• srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik;
• gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija.

Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?

Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.

Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?

Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.

Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Spoštovani, prosim za nasvet glede sklanjanja imena podjetja. Ali se lahko uporablja: (npr. ime podjetja je Lupos, d. o. o.). Primeri:

• Izdali smo novo Luposovo Politiko varnosti pri delu. ALI: Izdali smo novo Politiko varnosti pri delu podjetja Lupos. (*tukaj je tudi sekundarno vprašanje ali se taki dokumenti podjetja tudi pišejo z veliko?)
• Luposov dobrodelni dogodek ALI: Dobrodelni dogodek podjetja Lupos
• Luposova službena identifikacijska kartica ALI: Službena identifikacijska kartica podjetja Lupos

Hvala za odgovor.

V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).

Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).

Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:

Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?

Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:

• Invazija na Ukrajino/Afganistan/Normandijo
• Invazija v Ukrajino/Afganistan/Normandijo
• Invazija v Ukrajini/Afganistanu/Normandiji?

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?

Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:

• Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
• Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
• Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih

Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.

Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?

Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?

Kaj je pravilno?

Pozdravljam gospoda župana, Petra Smodiša ali Pozdravljam župana, gospoda Petra Smodiša

Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.

Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:

• /.../ dasmo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustijo toplini /.../

Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.

• romantiki ... kakšni? -> romantiki, ki se radi prepustijo
• Slovenci smo ... kaj? -> Slovenci smo romantiki, ki se radi prepustijo

Zanima me, ali naj pišem izbor Mlade kmetice 2013 z veliko začetnico ali tako: izbor mlade kmetice 2013. Vem, da če je to uradno ime prireditve, bi mogla zapisati z veliko, kot npr. Zlata lisica. Na spletu in v korpusu Fidaplus sem našla več različnih zapisov, zato se zdaj obračam na vas. Sama se sicer bolj nagibam k zapisu z malo začetnico ... Hvala za odgovor!

Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...

Vem, da ste že izrazili svoje mnenje glede izgovorjave kratic, pa vendar glede teh obstaja nekaj izjem (npr. BBB izgovarjamo bi bi si, PC kot pi si itd. Ali je po vašem mnenju tudi QR takšna izjema? V času kolesarske dirke TDF namreč dnevno poslušamo ku ar koda, čeprav sam trdim, da je pravilno ku er in sem na to tudi opozoril novinarje.

Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?

Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?

V členu 938 v Pravopisu 2001 piše, da imajo nekatera imena, ki so čisto podomačena (Marjan, Damjan, Florjan), ohranjeno tudi dvojnico z i (Marijan, Damijan, Florijan). Ali se ta i vedno izgovarja? Kaj pa pri imenu Abigajila? Ali bi bilo bolj ustrezno ime brez i?

Zanima me, kako imenujemo prebivalce mehiškega mesta Oaxaca.

Prav tako me zanima oblika pridevnika. Je pravilno oaxaški? Na primer: oaxaška hrana.

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

• platelc
• radelc
• mondfang

Na vas se obračam z vprašanji o pravilni rabi naslednjih besed/besednih zvez s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije: - Individualen rehabilitacijski načrt / individualni rehabilitacijski načrt (gre za dokument = načrt aktivnosti za posameznega uporabnika) - Individualizirani načrt podpore / individualni načrt podpore (gre za dokument = načrt podpore za konkretnega uporabnika, glede na njegove potrebe) - Rehabilitant / rehabilitand (nanaša se na uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije, iz besede rehabilitacije naj bi tudi prišla ta izpeljanka, vendar se jo različno uporablja) - Informirana odločitev (informed decision)

V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:

raca --> račje (meso)

rak --> račje (meso)

Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?

Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?

Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.

Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?

Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.

Ali se strinjate?

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.

Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.

Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.

Iz katere besede izvira beseda ščavo?

Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.

Prosim za etimološko razlago priimka Hostar.

Zanimata me izvor in pomen priimka Ohman.

Sam se pišem Zavrtanik, zato me zanima izvor mojega priimka. Ali izvira preprosto iz »za vrtom«, ali je odgovor bolj kompleksen?

Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?

Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.

• Je besedna zveza covid bolnišnica ustrezna? Zveza bolnišnica za paciente/bolnike s covidom-19 je namreč bistveno daljša.
• Je bolnik okužen z virusom ali boleznijo? Gre za širjenje okužbe/okužb z novim koronavirusom ali s covidom-19? Preprečujemo širjenje virusa ali bolezni?

Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.

Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.

Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?

Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.

(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)

Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...?

Pozdravljeni, zanimam me, ali je pravilno poimenovanje za človeka, ki upravlja s svetilniki: svetilničar ali svetilnikar. Nenavadno pa se mi zdi tudi uveljavljeno poimanovanje za posadko, ki biva na svetilniku in upravlja svetilnik: uveljavljeno poimenovanje je namreč svetilničarska posadka. Ali predlagate kakšno bolj ustrezno poimenovanje, npr. svetilniška posadka?

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

• Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
• Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

• Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
• Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
• profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
• Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Mislim, da je pravilno:

• eksprimiran (ne pa ekspresiran)
• kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?

Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?

V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:

meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;

pri iztočnici mnênje pa:

publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

• Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
• Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
• Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
• Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?

Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.

Kako najbolje prevesti stavek: ... žila na vratu mu poželjivo ZATKE v slutnji žordanke.

Nisem našla ustreznega izraza/prevoda za besedo zatke. Avtor je Alojz Rebula.

Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.

Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?

Kaj je pravilno: rok uporabe ali rok uporabnosti zdravila?

Kaj je pravilno oz. ustreznejše: ... mi ne daje pravice, da ga kakor koli nadzorujem. Se piše skupaj ali narazen?

kakorkoli ali kakor koli

Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?

Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".

Kaj pomeni beseda asentiran? To besedo najdem v uvezi z vojaškim naborom, npr.

• X. Y. je bil asentiran.

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) nežža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?

Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.

Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Ponekod zasledimo npr. Nalijmo si čistega vina. Velikokrat pa slišimo, natočil ti bom kozarec vina. Kaj je bolj ustrezno. Naliti ali natočiti? In kdaj je ustreznejša oblika rabe.

Glede na to, da se v medijih uporabljata obe različici, me zanima, ali je raba besede preboleli v vlogi samostalnika pravilna. Torej, namesto izraza prebolevnik. Največkrat se pojavlja kot del pogoja PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani).

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?

Zanima me, katera uporaba besede dalj je pravilna. Npr..

• Odsoten je bil dlje časa.
• Odsoten je bil dalj časa.
• Oziroma, ali je sploh katera.

Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

• Kje je škatla? – Tam je.
• Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?

V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Ko se zjutraj zbudimo in ne vstanemo takoj. Ali gremo spat naprej ali gremo spat nazaj?

Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.

Zakaj je ta par besed bolj slovenski?

Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?

Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?

V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?

Katera oblika stavka je pravilna:

• med enajsto in prvo uro
• med enajsto in eno uro

Ne bom sugeriral, katero obliko uporabljam sam oz. katera se mi zdi edina logična, vendar pogosto slišim uporabljeno tudi alternativno varianto, kar je v meni v zadnjem času vzbudilo dvom o pravilnosti lastnega izražanja. Prosil bi tudi za argumentirano podkrepitev odgovora in/ali protiargumente alternativi.

V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav

Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.

Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?

V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).

multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All

IN:

multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All

univariatne, bivariatne, multivariatne:

• Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisne in inferenčne), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne, multivariatne).http://www.benstat.si/blog/tipi-statisticnih-analiz

bivariantne, univariantne, multivariantne

• Naučili se boste: kako izbrati najustreznejšo statistično metodo za analizo vaših podatkov (univariantne, bivariantne in multivariantne statistične metode);http://www.statistik.si/tecaj-statisticne-obdelave-podatkov-s-programom-spss/

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

• zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva ali
• zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Kakšen je konsenz za uradno poimenovanje satelita našega planeta Zemlje? Ali je to Luna ali je to Mesec?

Kako je pravilno: dom za starejše ali dom za ostarele?

Ali je v velelniku glagola jeziti se -- jezi (npr. Ne jezi se, no!) res široki e, kot je navedeno v SP, ali je ozki e? Večini govorcev se zdi izgovor s širokim e nenavaden. In kako to besedo izgovorimo v imenu igre človek, ne jezi se?

Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

• malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
• malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Za nami je slovenski kulturni praznik.

Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?

Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?

France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.

Katera besedna zveza/poved je ustrezna? Kontekst:

• nastaviti zvok
• zmanjšaj zvok/ povečaj zvok?
• Nastavi (na) tišje! Daj bolj potiho!
• Nič ne slišim, daj bolj (na??) glasno?

So vezave z glagolom daj sploh ustrezne?

Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.

Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?

Zanima me, kako pisati evropski teden ozaveščanja o ... ali Evropski teden športa. Je evropski z malo ali veliko začetnico?

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo?

V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?

Spoštovani,

to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)

Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).

Hvala! :-)

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?

Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.

Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.

To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.

Kakšno je vaše mnenje?

V nobenem slovarju nisem našla besede, ki je sicer že pogosto v uporabi in označuje člana žirije, to je žirant. Zanima me, katera je pravilnejša oz. boljša: žirant ali žirijec, in prosim za odgovor.

Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.

Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?

Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.

Ob covidu-19 se pojavlja tudi pljučnica. Kako bi poimenovali to njeno obliko: pljučnica covid-19, pljučnica pri covidu-19, pljučnica, povezana s covidom-19, koronavirusna pljučnica (po mnenju med. stroke premalo natančno), covidna pljučnica (zadnji predlog med. stroke)? Ker je tema aktualna in o njej nastajajo številna besedila, bomo vašega odgovora oz. mnenja zelo veseli.

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

• schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
• blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Po spletu je zaokrožil tale vic:

Žena zaprosi moža: – Bi, prosim, šel namesto mene v trgovino in kupil karton mleka, in če imajo avokado, jih kupi šest. Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi nič jasno, pa vpraša: – In zakaj si kupil šest kartonov mleka? On: – Imeli so avokado.

Moje vprašanje je: kdo je kriv za nesporazum? Mož ali žena?

Zanima me, kako pravilno pišemo ime španske avtonomne pokrajine Castilla-La Mancha, podobno še Castilla-León. Na spletu sem opazila vse možne variante, poslovenjeno varianto Kastilja-Manča, ponekod je dodan člen Kastilja-La Manča, večkrat pa je pisano tudi v izvirni obliki Castilla-La Mancha ali celo Kastilja-La Mancha. Na Gigafidi ima zapis Castilja-Manča eno konkordanco, Kastilja Manča prav tako eno, Castilla - La Mancha pa 7. Zapis Castilla-Leon ima na Gigafidi štiri konkordance, zapis Castilla-León pa nobene. Ločeno sta Castilla in La Mancha v pravopisu poslovenjeni (Kastilja in Manča), pokrajina Castilla-La Mancha pa v pravopisu ni omenjena. Kaj svetujete?

Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?

Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?

Mene pa zanima, kako bi lahko poslovenili besedo doomscrolling. Pojem, ki sicer ni povsem nov, a je postal bolj aktualen v času epidemije. Pomeni pa brskanje za katastrofičnimi novicami, oziroma ujetje v vrtinec negativnih novic.

Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

V kontekstu prevrednotenja in izboljševanja/izenačevanja položaja doslej bolj zapostavljenih družbenih skupin se uporabljajo besede iz družine glagola opolnomočiti – sprotni slovar že beleži opolnomočenje (čeprav mogoče ne čisto v tem pomenu). Ne gre pa vedno za končno stanje, velikokrat gre za proces, torej manjkajo nedovršne oblike. Zadetki kažejo, da se pojavljata opolnomočati (opolnomočanje) in opolnomočevati ("opolnomočevanje"). Glede na rabo na internetu se zdi pogostejša oblika opolnomočati, ki je gospodarnejša in se poleg tega najbrž naslanja tudi na omogočati (ter se pravzaprav tudi nam po občutku ponuja kot prva izbira). Vendar se v nezanemarljivem deležu pojavlja tudi opolnomočevati, ki najbrž bolj poudarja izsamostalniško izpeljavo.

Katero obliko priporočate?

Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.

Zanima me orodnik ednine samostalnika mesec. Pride do izpada e?

V jedilnem listu hotelske restavracije sem opazila posebno prilogo, v kateri so oglaševali top jedi. Vprašala sem nekaj prevajalcev, če se jim zdi takšno angleženje primerno, pa niso videli težav. Sama pa menim, da je neprimerno, saj bi se mu mirno lahko izognili s priporočanjem na primer vrhunskih jedi, še posebej, ker je bil ves preostali del jedilnika v slovenskem jeziku. Kaj menite vi?

Kako stopnjevati pridevnik okrogel?

Zanima me raba prislova zaenkrat. Velikokrat namreč vidim ta prislov tudi zapisan, čeprav ima tako v SP-ju kot v novem SSKJ2 kvalifikator »pog.«. Smemo torej tudi pisati zaenkrat ali je pravilneje uporabiti za zdaj?

SKKJ2: zaênkrat tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. za zdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj?

Zaenkrat

SP: zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo

Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?

Rad bi vas vprašal, kaj pomeni ddr. pred imenom, dvojni doktor ali doktor doktor?

Ali se enak pristop uporablja tudi pri znanstvenem magisteriju? Torej dmag., kar bi pmenilo dvojni magister, ali mmag., torej magister magister.

Ali pa se za dvojni trud za pridobitev dveh magisterijev sploh ne navaja?

Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).

Primer za mobilni telefon:

• Mobilni telefon:
• Mobilni tel.:
• Prenosni telefon:
• Prenosni tel.:
• M:
• GSM:
• Št. mobilnega telefona:
• Št. mobilnega tel.:

Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.

Znanec bi rad uredil oz. poenotil zapis za jedilni list, ker so sedaj zelo različni. V nekaterih primerih so že uveljavljene slovenske variante, v vseh pa ne. Njegova želja je, da bi bili zapisi slovenski, če se le da. Pomagal si je s SSKJ, a v vseh primerih ni. Gre za naslednje primere, povezane z vrstami kave:

• macchiato > makiato (Bi bilo to v redu?)
• cappuccino > kapučino
• espresso > espreso (Bi bilo to v redu? Ali tako, kot se najde na spletu: ekspresna kava oz. ekspres.)
• mochaccino > mokačino

Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.

V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:

• STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
• v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.

Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.

Kakšna je razlika med pridevnikoma zvočen in zvokoven?

Po iskanju odgovora v spletnem SSKJ razlike nisem našel oziroma našel sem le, da se obe besedi enakovredno nanašata na zvok.

Vem pa, da je vloga teh dveh pridevnikov vendarle različna oziroma se v nekaterih primerih uporablja le en izmed teh dveh enakovrednih pridevnikov, drugi pa nikdar.

Za zgled poglejmo tole: zvočni signal* zvokovni signal*

Naj iz zgornjih zgledov povzamem, da besedna zveza zvokovni signal ne obstaja oziroma se ne uporablja, saj uporabljamo le besedno zvezo zvočni signal.

Zakaj je to tako?

Zanima me terminološka razlika med izrazoma zdraviliški oziroma zdravstveni turizem. Ko govorimo denimo o začetkih (modernega) turizma, ki temeljijo na osnovi nekih medicinskih spoznanj (npr. uporaba termalne vode, morske vode...) je primerneje uporabiti zdravstveni ali zdraviliški turizem? Hvala.

Zanima me, katera oblika je pravilnejša: Levant ali Levanta?

Moška oblika je npr. uporabljena v Slovenskem velikem leksikonu, zdi se mi tudi, da prevladuje v praksi (poizvedovanje v Gigafidi, tudi analogija z Orient), medtem ko žensko obliko zapovedujeta SSKJ in Slovenski pravopis.

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.

Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?

Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.

Na vas se obračam s posebno prošnjo. Sem mamica osnovnošolca, ki obiskuje 5.razred. Pri določitvi vrste pridevnika ne najdem odgovora in sem v dilemi, kako razvrstiti pridevnik "nadstropna postelja". Gre za vrstni ali lastnostni pridevnik? Nagibam se k vrstnem pridevniku, pa vendarle prosim za vaše strokovno mnenje da sina in sebe ne zavedem. Vljudno vas prosim za obrazložitev kako ga določiti.

Kateri zaimek bi bil ustreznejši v spodnjem primeru?

Ponoči so bili sosedje hrupni, kar me je zelo zmotilo. Še zdaleč pa nisem bil edini, ki ga/me je to zmotilo.

Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.

Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?

Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.

Na vprašanje: Kako si? običajno odgovorimo: Dobro sem. Beseda dobro je v tem primeru najbrž prislov. Kaj pa, če želimo odgovoriti v primerniku? Je prav: Bolje sem (primerniški prislov) ali Boljše sem (primerniški pridevnik)?

Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi?

Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?

Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?

V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?

Predlog ustavne obtožbe Janeza Janše. Nepoučeni bi pomislil, da je Janez janša podal predlog ustavne obtožbe. Proti komu?

Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.

Po zgledu britanskega medijskega servisa BBC se tudi v poročilih slovenskih radijskih in televizijskih postaj (mestoma, odvisno od novinarja do novinarja) poleg zemljepisnih imen Kijev in Lvov, poslovenjenih iz ruščine, pojavljata tudi ukrajinski obliki Kijiv in Lviv. Pri britanskem mediju gre za izraz solidarnosti z Ukrajino. Sta zgornja zapisa (in njima enaki izgovarjavi) uglašeni tudi s prečrkovanjem iz ciriličnih pisav v slovenščino?

Kaj storiti, ko je geslo v slovarskem delu pravopisa v nasprotju s pravili pravopisa?

Primer: Mao Cetung

• Slovenski pravopis pravi, da opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov, npr. angleščine ... Prečrkovanje dong v dung izvira iz angleščine (Wade-Giles). Pravopis tudi pravi, da pinjinski z zapišemo kot dz. Torej: Mao Dzedong

• Podomačevanje običajno ne poteka iz ideografske pisave temveč iz Pinjina - uradnega latiničnega zapisa LR Kitajske. Torej: Mao Zedong

• Glede na korpus Gigafrida Mao Cetung (120 konkordanc) ni najbolj razširjena oblika. Bolj pogosto je uporabljena oblika Mao Zedong (720 konkordanc).

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

• Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
• SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
• Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
• Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

Kljub visokim letom gre še vedno rad na lov.Odbojko imamo radi in jo kljub visokim letom (56–77 let) še vedno skupaj igramo vsak teden.

Ali sta zgornja stavka v redu?

Ne želim izpostavljati visoke starosti, saj se ne počutimo stari.

Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?

Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.

Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).

Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.

Mnenja so deljena:

1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.

2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.

FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.

Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?

Zanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila? Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Pišem vam z vprašanjem glede krajšanja naziva mladinski delavec, ki ga je v Sloveniji mogoče pridobiti prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).

Ker gre za strokovni naziv, bi bil dolg zapis Janez Novak, mladinski delavec. Zanima me, ali je naziv dovoljeno krajšati in v kakšni obliki. Ali je v redu na primer zapis Janez Novak, mlad. del.? Bi bila boljša kakšna druga skrajšana oblika?

Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.

Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:

• Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
• EU covid digitalno potrdilo,
• potrdilo DCP,
• EU Digitalno COVID potrdilo,
• EU covid potrdilo ...

Pri lektoriranju sem že naletela na izraz lidar, včasih pisan z velikimi črkami, največkrat pa z malimi. Predlagam, da se pisanje poenoti. Beseda je prilagojena kratica iz angleških besed Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje (Wikipedija). Mislim, da je v strokovni javnosti beseda že zelo uveljavljena; predlagam, da se piše z malimi črkami kot desni neujemalni prilastek.

Ali drži, da bi bilo s stališča pregibanja krajšavo za delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo pravilneje zapisati kot DD in DOO ter pred nazivom podjetja, torej npr. »DD Žito, Ljubljana«, saj bi to prebrali kot »delniška družba Žito« in pregibali kot npr. v povedi »V našem DD-ju ...«, kar bi pomenilo »v naši delniški družbi ...«?

Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?

Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.

V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?

Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.

Velikokrat smo v zadregi ali napisati npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali Osnovna šola France Prešeren. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije? Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.

Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?

Ali je zveza asociirati na neknjižna, glede na to, da je ni mogoče najti ne v SSKJ ne v SP?

Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.

Se prav napiše aplikacija AMZS ali AMZS aplikacija?

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.

Najlepša hvala za odgovor.

Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«

Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«

Prosim bi vas za pomoč pri pravilnem citiranju. Zanima me glede navajanja literatur in ločila, ali je le ta za oklepajem ali pred oklepajem. Kaj je pravilno?

1. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah. (Podbregar, 2000)

ALI

2. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah (Podbregar, 2000).

Oziroma ali so kakšna pravila glede tega.

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

dr. Janez Novak, minister

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

akad. prof. dr. Marija Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

rektor prof. dr. Janez Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

urednik

Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

Lep pozdrav

Janez Novak

Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?

Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:

semiosfere.« (Lotman 2006: 188).

in

semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)

Hvala za mnenje in lep pozdrav

V. T.

V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).

Kakšen je pravilen zapis tega reka?

Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?

Po SP 2011 priimek nemškega reformatorja Martina Luthra zapisujemo z Luter. Zanima me, kako ravnati v besedilu, v katerem pišemo o tem, da je leto 2017 razglašeno za Luthrovo leto, o tem, da je izšla Kuharska knjiga Luthra in Melanchtona, in o Martinu Lutru na splošno (vse to v enem besedilu).

V alinejnem naštevanju je mogoče uporabljati več rešitev (gl. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1054/uporaba-velike-male-začetnice-in-ločil-pri-naštevanju-po-alinejah, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/376/začetnica-za-dvopičjem-ki-uvaja-naštevanje in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2145/navajanje-sestavin-po-alinejah-ločila-in-raba-začetnice). Zakaj in kdaj priporočate tak zapis?

Dnevni red:

• Poročilo o prejšnji seji
• Računovodski izpiski
• Razno

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

• Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...

• Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Pišem raziskovalno nalogo in me zanima kako pišem krajevna skupnost in mestna četrt. Primer: Živim v mestni četrti Hudinja ali Mestni četrti Hudinja.

Primer: Na območju krajevne skupnosti Lahovna ali Krajevne skupnosti Lahovna

V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.

Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:

• Mavricij; str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Mavricij;
• str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Papuanska Nova Gvineja.

Kateri zapis imen je pravilen?

Zanima me, kako bi bilo najbolje pisati naslednji besedni zvezi: 3. UNESCO ASP tek, UNESCO glasnik. Morda 3. Unescov ASP-tek in Unescov glasnik?

Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.

Navajam zapise v španščini:

ópata, mn. los ópatas pima, mn. los pimas tarahumara, mn. los tarahumaras yuma, mn. los yumas soba, mn. los soba (tokrat brez s)

seri, mn. los seris tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques) jocome [izg. hokome], mn. los jocomes jano [izg. hano], mn. los janos manso, mn. los mansos

Zanima me kakšna je pravilna raba naziva, ko gre za žensko, ki dela v mesnici? Je to mesarka, mesarica, kaj tretjega?

Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?

Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.

Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.

Zanima me naglas na besedi književen. SP normira naglas na i, SSKJ na e. Kakšno je vaše stališče?

Kako se naglasi beseda moli (kot kuhinjski metuljčki) in moli (kot ukaz nekomu naj moli molitev)?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Že dostikrat sem na radiu slišal, da vabijo na festival gorniškega filma, s tem da so pridevnik gorniški naglasili na i-ju in ne na u-ju, kot bi pričakoval, saj je taka raba tudi slovenskemu ušesu veliko bolj prijazna. Zanima me, katera raba je pravilna in zakaj, saj je pridevnik izpeljan iz samostalnika gornik ki se naglasi na o-ju. in vsi meni poznani ljudje ne bi nikoli te besede naglasili na i-ju.

Zanima me, na katerem samoglasniku je naglašen velelnik vozite v ukazu Vozite previdno!.

Opažam, da nas večina mail prične s »Pozdravljeni!« »Pozdravljena!« …. in na koncu ponovno dodamo še »Lep pozdrav«. Je to sprejemljivo? Bi morali drugače?

Bi morala biti za »Pozdravljeni« vejica ali klicaj …. in če je vejica, začnemo nadaljnje besedilo z malo začetnico …. opažam, da nekateri uporabljajo veliko začetnico. In enako – vejica ali klicaj za »Lep pozdrav«.

Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!

Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.

Beseda dalje proti besedi naprej. Nekako boljša se mi zdi uporaba besede naprej, tako da v svojih besedilih uporabljam kratico itn. (in tako naprej) namesto itd. (in tako dalje). Prednost besedi naprej proti besedi dalje pa dajem zato, ker je uporaba besede dalje nekoliko zamrla v pogovornem jeziku. Malokdo reče, recimo, Grem dalje, ampak marsikdo pa reče Gremnaprej.

Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

• V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
• V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
• SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

• Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
• Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Iz današnjega napovednika za jutrišnji film tedna Ogenj v strehi na RTV SLO: Z Omarjem Šarifom v svoji zadnji vlogi. Ali ne bi bilo namesto svoji pravilno njegovi? Zakaj je tu uporabljen svoji?

Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.

Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.

Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.

Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

• Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

• Zamujanje na delo ga je stalo službe.

• Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:

Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in

Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).

Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?

Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:

svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Veliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.

Morda niti ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč bolj sloga, pa vseeno: je pravilneje/lepše (v časopisu, reviji ...) zapisati 42 tisoč ali 42.000? Nekje sem namreč prebrala, da prva, »polovična« različica ni ustrezna.

Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).

Zanima me, v katero skupino besednih vrst spadajo spodnji združki besed?

• nanj (na njega), zanjo (za njo), ponj (po njega) ...

Zanima me pa še, kako pogosta je raba tovrstnih združkov? Zgornji primeri se mi zdijo, da so v rabi kar pogosti in da se bolj poredko pišejo narazen. Ali pač? Kako pa je s spodnjimi, (po mojem mnenju bolj "specifičnimi") primeri? Ali se v rabi pogosteje pišejo skupaj ali narazen?

• čezenj (čez njega), obte (ob tebe), nadte (nad tebe), nadnjo (nad njo), obme (ob mene) ...

Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?

Prosim za vaše mnenje glede dileme pri navajanju nazivov tujih institucij za katere obstaja "poslovenjen" naziv, v kombinaciji s širše uveljavljeno tujo kratico?

Primer: Ob prvi pojavitvi naziva institucije v besedilu tega izpišemo v celoti – v nadaljevanju želimo uporabiti kratico. Kateri način je pravilen?

A) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

ali

B) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

Med osnutki novega pravopisa lahko najdem ta zapis: »Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.«

Jaz to razumem, kot da je pravilna različica A. Nekateri lektorji zagovarjajo različico B, ker OECD ni kratica za besedno zvezo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ampak zares za besedno zvezo Organisation for Economic Co-operation and Development. Je jezikovna stroka glede tega poenotena?

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Pozdravljeni, zanima me, ali je bolj pravilno neionizirajoče ali neionizirno sevanje? Stroka uporablja oboje, problem pa je, ker eni zagovarjajo prvo, eni pa drugo možnost ...

Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?

Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?

Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.

Po mojem napačna raba. Ali se motim?

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.

Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.

Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.

Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).

Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.

Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?

Je pravilno

a) svečani novoletni koncert ali

b) svečan novoletni koncert?

Lahko se namreč vprašamo, kakšen koncert – svečan, in kateri – novoletni. A če se vprašamo po celi besedni zvezi, je verjetno bolj pravilno svečani novoletni koncert? Res je tudi, da poleg tega svečanega ne bo nobenega drugega novoletnega koncerta. Kako je torej pravilno?

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.

Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?

In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?

Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.

Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).

Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.

Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je bil ustanovljen novembra leta 1925. Za jubilejno brošuro in vezno besedilo potrebujemo jezikovno čim bolj neomadeževano formulacijo. Po temeljitem premisleku oklevamo med dvema finalistkama:

• 90. obletnica (ustanovitve) zbora
• 90-letnica (delovanja) zbora

Vprašanje: Ali sta obe formulaciji sprejemljivi tudi kar tako ali le ob dodatku iz oklepaja? Ena od slovenistk, ki smo jo prosili za pomoč, je celo mnenja, da je dopustna še tretja formulacija: 90-obletnica zbora.

Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.

1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«

Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.

2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«

Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.

Kaj je pravilno? V besedilu je 2,07 jezikovne napake. V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.

Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?

Na eni izmed otroških knjig znane založbe sem zasledila besedo rasem (Zbirka, ki RASE skupaj z otrokom). Res se mi zdi nenavadno, da bi naredili takšno napako. Ali se v kakšnem primeru uporablja glagol rasti tako?

Ali je brezmadežni lahko tudi pridevniška beseda moškega spola v imenovalniku ednine.

Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?

Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?

Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.

V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.

Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...

In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.

Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.

Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.

Nikjer nisem zasledil pravila o tem, kako se je treba v besedilih, ki vsebujejo enačbe (enačbe so ob desnem robu strani označene s številko v oklepaju), znotraj besedila sklicevati nanje – ali lahko oznake za enačbe pri sklicevanju nanje pišemo brez oklepaja ali je raba oklepaja obvezna? Npr.: V tem primeru uporabimo enačbo 5.4/…uporabimo enačbo (5.4). Zapis brez oklepaja (znotraj besedila) se mi – glede na pravopisna pravila, po katerih oklepaj loči ponazoritve oziroma dopolnitve pred tem povedanega – zdi ustreznejši oziroma se mi zdi ustrezen le ob zapisu posamične enačbe, torej ob desnem robu, kjer je z njim ločena oznaka zanjo.

Če je določena enačba v besedilu najprej poimenovana z besedno zvezo in je potem ob njej v oklepaju zapisano še, za katero enačbo gre (npr. II. Newtonov zakon (enačba (5.4)), lahko pride tudi do kopičenja oklepajev, kar je nekoliko »moteče«. Zanima me torej, ali je pri tovrstnem sklicevanju možen zapis brez oklepaja ali ne.

Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62])

Pri pregledovanju in iskanju posameznih sklanjatvenih vzorcev za določene besede na portalu Amebis sem naletel tudi na obliko gg., in sicer kot množinsko obliko za samostalnik gospod. Zanima me izvor in utemeljitev nastanka tovrstnega zapisa, ki se na prvi pogled zdi precej "eksotičen".

Zanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav

• V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

• Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).

Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?

Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.

Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Pri pripravi besedila sem naletel na besedno zvezo 'na način da' pa me zanima, ali gre v konkretnem primeru lahko za večbesedni veznik (kar mi deluje bolj 'naravno') ali 'navadni' veznik da:

• ter sprejela spremembe statuta na način, da statut vsebuje določbe ...
• ter sprejela spremembe statuta, na način da statut vsebuje določbe ...

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:

• Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.

Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.

Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?

Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?

Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

• Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
• Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Zanima me, ali se barve, ki so mešanice dveh ali več barv, pravilno piše skupaj, narazen ali z vezajem (po SSKJ naj bi bilo pravilno ali modro zelen ali modrozelen, ne pa tudi modro-zelen)? Ali se pravila za barvne odtenke (npr. svetlorumen) razlikujejo od pravil za mešanice barv (npr. modrozelen)?

V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.

Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:

»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).

Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.

»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872

In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.

Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:

http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.

Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.

M. J. P.

Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.

Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?

Kako torej:

Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.

Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.

Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?

SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?

V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:

• Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
• pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
• paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))

Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.

Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):

• ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)

• ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go

• kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL

• iz kratice nastalo ime: Caml

• kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj

Potem obstajajo še posebneži:

• kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
  • Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
  • Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
• dialekti jezikov: Microsoft BASIC ... ime podjetja Vienna Fortran ... ime mesta Emacs Lisp ... ime programa GNU C ... kratica zbirke programov ANSI C ... kratica organizacije
• zelo podobna imena: TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa

Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:

• Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo. Vendar:
  • zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
  • določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
  • težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
  • če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
• Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.

Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.

Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:

• primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
• primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

• Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
• Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
• Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.

"Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.

Zanima me sledeče: Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?

Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

Sprašujem za poimenovanje kinološke športne discipline agility, ki se uporablja izključno v različici z y. (Kinološka zveza Slovenije ima Komisijo za agility.)

Ker se beseda uporablja že dlje časa, me zanima, ali jo lahko slovenimo v agiliti oziroma celo, ali je morda bolj priporočljiva poslovenjena različica? B. Z.

Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.

Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?

Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.

Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.

Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.

R. Č.

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Kako je pravilno: bisernoporočenca ali biseroporočenca? Menim, da je pravilna prva varianta, saj je v SP-ju bisero.. prvi del podr. zlož. V dvomih sem zato, ker marsikdaj v časopisju zasledim bisernoporočenca.

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Kako v zapisu sklanjati okrajšavo s. p. s stičnim vezajem?

Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:

• zadostovati in zadoščati
• zgrabiti in zagrabiti

Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).

Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?

Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.

Prvi primer: prejem in predujem

Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku

Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma

Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?

Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.

Drugi primer: smrt, skrb in obrt

Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem

Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema

Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?

Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.

Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?

Da namesto Graz napišemo ali rečemo Gradec se mi zdi razumljivo – skozi stoletja se je ime udomačilo, oz. poslovenilo. Za Lausanne in Provence pa to menda ne velja. Ali?

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Zanima me, zakaj je v SP ime države Mjanmar zapisano podomačeno, njenih mest pa ne (npr. Yangon, Mandalay namesto Jangon, Mandalaj).

Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.

Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?

Zanima me, ali je v povedi Lepo bi bilo, če bi naju obiskalapogojni ali osebkov odvisnik.

Se vprašamo Pod katerim pogojem bi bilo lepo? ali (Kdo ali) kaj bi bilo lepo?

Poskušala sem s pretvorbo:

• V primeru vajinega obiska bi bilo lepo.
• Vajin obisk bi bil lep.

Vem, da je v SP primer za rabo veznika če tudi pri osebkovem odvisniku (Lepo je, če uboga starše.). Piše pa tudi, da veznik če uvaja pogojni odvisnik, kadar gre za nerealno dejanje, kot je (ali pa ni) v zgornjem primeru.

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Člani netopirskega društva sebe pogovorno imenujejo netopirci, pojavilo pa se je vprašanje, kakšna je ženska oblika imena netopirec. Prva misel je bil izraz netopirka, a ta beseda že poimenuje samico netopirja in bi zato lahko prišlo do zmede. Kakšni bi bili torej besedotvorno najustreznejši izrazi za preučevalce in preučevalke netopirjev? Netopirkinja, netopirjevka, netopirica –netopirjevec, netopirec?

Ali se ime te pasme psov v slovenščini pravilno zapiše v originalni obliki (torej shih-tzu) ali se lahko uporabi poslovenjena oblika (šicu)?

Pripadniki organizacij ... so v pravopisu pisani z malo začetnico, kajne?

Če pa je moj otrok v skupini Ježki, je pravilno, da napišem: ježki so šli na sprehod? Ali je pravilno Ježki (bi se mi zdelo veliko bolj logično)?

v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.

V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)

In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:

• Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
• Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.

Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.

V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.

Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?

Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?

Opažam, da v zadnjem času v osrednjeslovenski regiji različico otroške igre, ki je imela vzorec "kamen, škarje, list", vse bolj nadomešča različica, pri kateri se reče "kamen, škarje, papir". Zanima me, od kod ta sprememba, poleg tega pa me zanima, kako igro igrajo drugod po Sloveniji.

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?

O podobnih primerih ste že pisali, vendar je moj še dodatno specifičen. Ali je v naslednjem naslovu pravilno zapisati polstavčni prilastek z eno ali dvema vejicama?

• Odnos do telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, ter njegove spremembe v relacijski družinski terapiji

Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.

Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.

Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.

Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.

Zanima me pomenska razlika med besedama odprodaja in razprodaja (če obstaja). Katero je primerneje uporabljati pri oglaševanju?

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

• Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?

Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>

• delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile

Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.

Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.

Na vas se obračam, da bi pridobila strokovno mnenje glede uporabe besed odprtje – odprtost v kontekstu odpiralnega časa.

Kako je pravilno zapisano oziroma ali je zelo narobe, če uporabim naslednji zapis: odprtost knjižnice med prazniki* (sledi še urnik ...) Ali je bolj pravilno da uporabim naslednji zapis: odprto med prazniki* (sledi še urnik)?

Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.

Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.

Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:

• pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.

Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.

Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.

Slovarji navajajo pri obeh izrazih – področje in območje – prvi pomen v smislu prostora. Ali bi lahko besedi razlikovali: območje v smislu prostora, področje v smislu dejavnosti? Očitno je v tem smislu že prihajalo do sprememb v preteklosti, a se nobena raba očitno do danes ni pomensko zožila: »Podobno velja za področje, čeprav manj pogosto, ker ga pač modno območje bolj izpodriva.« (Vir. Geografski vestik, 1999) Kako je s tem?

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Zanima me pomen besede hasnovanje.

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

• Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
• Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
• Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

• Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.

• Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.

• Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.

• Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

• SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
• SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
• SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
• SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
• Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
• Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
• Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.

Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:

• Zanikanje pa se pojavi, kadar ne sprejmete resničnosti tega, kar se dogaja v in okoli vas.

Vem, da je bilo o občasni zamenjavi svojilnih povratnih zaimkov s svojilnimi zaimki že veliko govora, ampak o tem, kaj je boljše in kaj je slabše, ni bilo nič opredeljeno. Moj jezikovni čut mi pravi, da je v spodaj navedenem primeru boljše, če uporabimo osebni svojilni zaimek, namesto povratnega, kar tudi podpira pravilo. Kaj je torej pravilno oziroma boljše? Npr: 1. Očetu je mar za svoje sinove. / Očetu je mar za njegove sinove. / Ali mu je mar za svojo hčer? / Ali mu je mar za njegovo hčer? 2. Žal ji je za svoje napake. / Žal ji je za njene napake. (Še bolj zanimivo: Žal jim je za vse svoje napake. / Žal jim je za vse njihove napake.) 3. Pokažite, da vam je žal za svoje prestopke. / Pokažite, da vam je žal za vaše prestopke.

V odgovoru z naslovom Povratni svojilni zaimek: enostavčna in večstavčna poved pišete, da je v stavku Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. uporaba povratno svojilnega zaimka pravilna. Meni se zdi, da se v tem primeru razume, da je družba sama kršila svoje modele.

Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

Lep pozdrav France

Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France

Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France

Zanima me, kakšen je pravilen zapis navedenih datumov:

a) Glede na dva vira nisem povsem prepričana, kaj je pravilno: Ali je pravilna rodilniška (1. decembra 2018–15. januarja 2019) ali imenovalniška (1. december 2018–15. januar 2019) oblika? Ta vira sta: Nataša Hribar, Pravna praksa, Vloga pomišljaja, 2016, št. 36–37. Nataša Hribar, Pravna praksa, O datumih in drugih časovnih oznakah, 2010, št. 2, str. 31. b) Kaj pa naslednji primer: Je pravilno 8.–15. september ali 8.–15. septembra?

Zanima me kako pravilno zapišemo besedo Europass ali europass ( način oz. oblika pisanja življenjepisa).

Ali se prvi stavek besedila za dvopičjem spodaj piše z veliko ali malo začetnico?

V zvezi z vašim dopisom, navedenim pod zvezo, vam pojasnjujemo naslednje: stranka je vlogo poslala priporočeno po pošti. Organ je njeno vlogo ...

ali

V zvezi z vašim dopisom, navedenim pod zvezo, vam pojasnjujemo naslednje: Stranka je vlogo poslala priporočeno po pošti. Organ je njeno vlogo ...

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

• Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

• Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

• bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:

• V 1. točki pod i) na koncu druge alineje => V 1. točki pod i na koncu druge alineje …

Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?

2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:

• glede točke (a) petega odstavka …
• vsebina potrdila iz točke (b) šestega odstavka …
• Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 000/2000/ES opravlja CURS, preglede iz točke (b) 12. člena Uredbe 000/2000/ES pa ….

Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

• v Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

• v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

• Náku/Nákva
• Kateri? naklansk.
• prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

• Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
• Kateri? naklanski
• v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
• prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

• Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

• StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

• Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

• CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

• PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Ali se je zdaj, ko se je balkanska država preimenovala v Severna Makedonija, spremenil tudi naziv prebivalcev? Ali so še vedno Makedonci?

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Znašla sem se v dilemi, kateri predlog je pravilen: V zahvalo jim kupim čokolado ali Za zahvalo jim kupim čokolado.

Z iskanjem po Franu naletim predvsem na 1. možnost, le vezljivostni slovar ima navedeno tudi 2. Obenem tudi zadetki Gigafide kažejo na prevlado 1. možnosti. Moje vprašanje je, ali je potem 1. možnost pravilnejše od 2., oz. ali je 2. nasploh napačna ali pa sta obe enakovredni?

Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...

Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.

Pri pisanju magistrske naloge sem mi je postavilo vprašanje, in sicer, kako je pravilno oblikovana poved: ... saj so pri pred-testu s pojmom imeli težave ... ali ... saj so na pred-testu s pojmom imeli težave...

Ali je pravilno pri testu ali na testu?

Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?

Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?

Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.

Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

• Minami Kat, mačja svetovalnica za dobrobit, dobropočutje ter vedenje mačk (www.minamikat.si)
• iCatCare Feline Wellbeing Panel (https://icatcare.org/about/our-expert-panel/

Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.

Ali pri prevzemanju krajevnih imen iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS) pri mestniških in tožilniških predložnih zvezah ohranjamo predlog na, ki se pojavlja v izvirniku, npr. ob imenih mest, krajev ali delov mest: na Cetinju, na Žabljaku, na Trsatu, na Voždovcu, na Dorćolu, na Zvezdarji, na Vračarju, na Čuburji, na Limanu, na Divčibarah, na Rudniku? Kako ravnati v primeru Kastva, kjer je v knjižni rabi uveljavljena zveza na Kastvu, domačini, ki so na hribu, govorijo va Kastve?

V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?

Zanima me, ali je raba veznika če v spodnjih primerih pravilna. Ne bi bilo bolj prav uporabiti ali?

Zanima ga, če sem žejen. Vprašal me je, če bi šel z njim.

Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.

Ona hodi spat s kurami.

Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".

Kaj menite?

Zanima me, kako se sklanja priimek Čavš (Aleks Čavš, Tina Čavš).

Kako pa je s tem: Čigava hiša? Čavševa/ Čavževa hiša

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je mogoče tudi besedo sommelier pregibati po vzorcu premier. SP 2001 namreč pravi: premier – premierja in sommelier -- sommeliera. Potemtakem je narobe ponasvetusommelierjev, ker bi moralo biti ponasvetu sommelierov/sommelierev?

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.

V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.

Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.

Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...

Prosim za mnenje o naslednji izjavi: Poslovni subjekt preneha s poslovanjem dne .... (sledi določen datum, npr. 1. 4.). Ali to pomeni, da na navedeni datum subjekt še posluje (torej ni več aktiven šele na datum 2. 4.) ali da ne posluje več (torej je zadnji dan njegove aktivnosti 31. 3.)? Na tako formulacijo sem naletela v uradnem postopku in se mi zdi dvoumna. Uradnikova razlaga je bila, da na navedeni datum subjekt še posluje, moja pa, da na ta dan ne posluje več, ker preneha s poslovanjem. Boljša formulacija bi bila npr.: Zadnji dan poslovanja subjekta je ... (datum).

Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

• samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
• samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
• ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko. V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis. Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

PRIMERJAVE:

• Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
• slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
• slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
• na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki ...Komentar:

• Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
• Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
• Posluhovačka – strežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«

Zanima me, kako pravilno zapisati besede eco, tour, sport in turbo v spodnji povedi?

• Pri Bonum edge dodaja električni motor na eco nivoju 40 % pomoči z maksimalno učinkovitostjo, na tour nivoju je zmerna moč z zmerno učinkovitostjo, sport nivoju je dodana moč visoka in namenjena prevsem gorskem kolesarjenju in na turbo nivoju 270 %.

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

V poslovnem svetu pa tudi v vsakdanjem življenju se vse bolj uporablja izraz pitch, ki bi ga sicer lahko prevedli kot kratka predstavitev (poslovne) ideje. Vendar ta besedna zveza ne pove, da je to zelo kratka, največ minuto dolga predstavitev, s katero moraš navdušiti sogovornike. Kako bi z eno besedo poslovenili pitch?

Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?

Kako bi prevedli ime tuje ustanove Yoga Academy? Ali je pravilno Joga akademija, ali mora biti Akademija joge?

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

• skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
• dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
• trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
• plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
• koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

• dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
• stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
• poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
• dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Zanima me, kako je s prevzetostjo tvorjenk. Hlače, če prav razumem, so prevzeta beseda, kako pa se opredeljuje npr. besedo kratkohlačnik?

Pogosto opažam pri navajanju temperatur izmenjevanje zvez pri temperaturi in na temperaturi – katera je pravilna?

Pri pisanju diplomske naloge sem pri treh virih zasledila rabo izraza konopljen papir, kar se mi zdi čudno, saj sem navajena na izraz konopljin. Preverila sem še na Gigafidi, kjer je raba konopljin bolj pogosta. A vseeno nisem prepričana, katerega naj uporabljam.

Kako je prav: avstro-ogrska vojska ali avstroogrska vojska?