blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bolje prisl. primer. bolje: nikar tedaj ne shalujte, inu nejokajte ſe, pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate (I/1, 39) presež.> kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui krajla Ahaba (III, 507) → blje, → boljše

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

boljše prisl. primer. 1. bolje: je bulshi ſe ſpouedat, Kakor pak do vekom v'pakli terpeti ǀ kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ zhe bulshi ſi bodo poſtlali bulshi bodo leshali ǀ bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela 2. raje: Eh bulshi nej on umerie, kakor de bi imeli terpeti presež.> tu ner bulshi im. ed. s je te neumne, inu greshne vuzhiti sapuvid Boshjo dershati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dobro prisl. dobro: My dobru vejmo kaj od ſledniga zhloveka Iob praui ǀ ſemkaj ſe dobru rajma kar piſhe S. Antoninus Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → blje, → bolje, → boljše.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.