aksinít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
B
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 B samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
bajt
bel
bor
borov
bovis
simbol za trdoto
IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
bòr3 bôra m (ȍ ó)
nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov
// ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal
● star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Bor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Bora samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
priimek
IZGOVOR: [bôr] in [bòr], rodilnik [bôra]
BESEDOTVORJE: Borov
ZVEZE: Matej Bor

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 bora samostalnik moškega spola
drevo
IZGOVOR: [bòr], rodilnik [bôra]
PRIMERJAJ: Bor

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bọ̑r2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

boreálni íglasti gózd -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bôrov2 bôrova bôrovo tudi bórov bórova bórovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] tudi [bórou̯ bórova bórovo] ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bórov1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na element bor: borove rudnine, spojine / borova kislina; borov vazelin borvazelin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bôrov2 -a -o tudi borôv tudi boròv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na bor2: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bórov -a -o (ọ̑) ~a kislina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bôrov -a -o tudi borôv -a -o tudi boròv -ôva -o (ó; ó; ȍ ó ó) ~ les; nardp. ~o gostivanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bórov1 -a -o prid.
GLEJ ŠE: borvazelin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

bôrov2 -a -o prid.
ki je v zvezi z borom
SINONIMI:
nar. borovčev
GLEJ ŠE: les, gozd, goba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borov [borọ́vnepopoln podatek] pridevnik

javorov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borov -a -o pridevnik
ki se nanaša na bor; SODOBNA USTREZNICA: borov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borov ► ˈboːrȯf -rȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borǫ́včev, adj. = borov, Cig.; borovčeva drva, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borôvec -vca m (ō)
nar. bor2: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borôvec -vca m z -em (ó; ȏ) pokr.: bor; borov gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovína -e ž (í)
borov les: omara iz borovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovína -e ž, snov. (í) |borov les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovišče [borovíšče] samostalnik srednjega spola

javorov ali borov gozdnepopoln podatek

PRIMERJAJ: borovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borôvje -a s (ȏ)
borov gozd: iti skozi borovje; skrivati se v borovju; gosto, temno borovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovjé -á s borovje, borov gozd: i veke zelénom borovjê KAJ 1870, 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovje [borọ̑vje] samostalnik srednjega spola

javorov ali borov gozdnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

borovje -a samostalnik srednjega spola
več borov; SODOBNA USTREZNICA: borovje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

brȃv bravȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

burov gl. borov

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

cahnit -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

češárek -rka m (ā)
storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

datolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

diploksílon -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ekvifaciálni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

fúks Frazemi s sestavino fúks:
lén kot fúks

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

gájek -jka m (á) manjš. borov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

glívec glívca samostalnik moškega spola [glívəc]
STALNE ZVEZE: borov glivec
ETIMOLOGIJA: ↑gliva
glívec -vca m (ȋ)
bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
gòzd gôzda m
drevje, ki raste strnjeno skupaj; z drevjem strnjeno porasli svetpojmovnik
SINONIMI:
nar. boršt, pesn. gaj, nar. gmajna, nar. gošča, ekspr. gozdek, ekspr. gozdič, ekspr. gozdiček, ekspr. gozdni labirint, nar. hosta, knj.izroč. les, star. lesovje, knj.izroč. log1, knj.izroč. loza, nar. šuma
GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

gozdìč -íča stil. gózdič -a m (ȉ í; ọ̑)
manjšalnica od gozd: pot vodi skozi gozdič; skrili so se v gozdič ob cesti; borov, smrekov gozdič; gozdiči in polja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

haploksílon -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

krásnik -a m (ȃ)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik
♦ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

krȃsnik, m. 1) der Eklogit, Erj. (Min.); — 2) borov k., der Kiefern-Prachtkäfer (buprestis mariana), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

lés -á m
snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmovpojmovnik
SINONIMI:
lesna snov, lesnina, redk. lesovina
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik stoječi les
GLEJ ŠE SINONIM: gozd
GLEJ ŠE: prirastek, prirastek, prirastek, palica, palica, palica, destilacija, destilacija, palica, neumen1, kvasija, krhlika, kosteličevje, kosteličevje, klimatizirati, klimatizirati, jedrovina, drevje, drevje, brogovita, drevje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

lubádar -ja m (ȃ)
hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
♦ zool. borov, jelov, smrekov lubadar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

lubȃdar, -rja, m. der Borkenkäfer, Cig. (T.), Nov.; borov l., der Kiefernbastkäfer o. Waldgärtner (hylesinus piniperda), smrekov l., der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Malé Borové
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malih Borov množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Slovaškem
IZGOVOR: [mále bórove], rodilnik [málih bórou̯]
BESEDOTVORJE: Maloborovčan, Maloborovčanka, Maloborovčanov, Maloborovčankin, maloborovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

mŕk2 -a -o prid. (ȓ r̄)
1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov
// negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta
// ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled
2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba
// knjiž. pust2, dolgočasen: mrka pokrajina, vas
3. mračen, črn2: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

mrmránje -a s (ȃ)
glagolnik od mrmrati: govorjenje je prešlo v nerazločno mrmranje / prisluškovati šumenju borov in mrmranju reke / prenašati udarce in psovke brez mrmranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

nitríd -a m (ȋ)
kem. spojina kovine, bora ali silicija z dušikom: aluminijev, borov nitrid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

obkróžati -am nedov. (ọ́)
1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje
2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim
// biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo
● knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

..ov1 -a -o prip. obr.
1. 'svojilnost' brátov, očétov, vójvodov, Délov, njíhov
2. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' bórov, četŕtkov, dúrov
3. 'snovnost' bréskov, ogljíkov, amónijakov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pandermít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

pinoídna píknja -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Platinov ion
Priročniki za imenovanje anorganskih kemijskih spojin po sistematični nomenklaturi IUPAC, ki je uveljavljena v kemijski stroki, navajajo, da imena kationov izhajajo iz slovenskega imena elementa in se tvorijo z obrazilom - ov oziroma - ev . Tako kation kalija imenujemo kalijev ion , kation natrija natrijev ion in podobno. Težave povzroča imenovanje kationa platine, saj je platina edini element ženskega slovničnega spola. Zanima me, ali je bolj primerno strogo upoštevati imenovanje z obrazilom -ov / -ev ter ga poimenovati platinov ion ali je primernejša raba imena, pri tvorjenju katerega upoštevamo slovnični spol elementa (torej platinin ion ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

podsadíti -ím dov., podsádil; podsajèn (ī í) agr.
1. gozd. vsaditi novo rastlino
a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke
b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami
2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

podsadíti -ím dov. podsádil -íla, nam. podsadít/podsadìt; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ smreke v borov gozd; podsaditi čemu kaj ~ koklji jajca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Pregibanje priimka »Maučec«: Maučca, Mauččev ali Maučeca, Maučečev?

Prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:

»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«

Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.

Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec. Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

prę̑jəc, -jca, m. 1) = predec, der Spinner, Cig., Jan.; — 2) neki metulj: smrečji ali borov p., der Kieferspinner (gastropacha pini), C.; kosmati p., der Bärenspinner, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

prélec -lca m (ẹ̑)
nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

prélec -lca m s -em živ. (ẹ̑) ličinke ~ev; borov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

prisluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati
♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor
2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor
3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda
4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo
● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Saimaa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Saime samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero na Finskem
IZGOVOR: [sájma], rodilnik [sájme]
BESEDOTVORJE: saimski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

sassolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

smolenják -a m (á)
nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

smolenják -a m
nar. smolnat borov štorpojmovnik
SINONIMI:
nar. smolnik
GLEJ ŠE SINONIM: štor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

smolník -a m (í)
1. smolnata bakla: svetiti s smolniki
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik
2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike
♦ petr. steklasta predornina s smolastim leskom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Svojilni pridevniki iz lastnih imen: Edijev, Tinetov in Gregorjev

Zanima me, kako najlažje prepoznati izjeme pri tvorjenju svojilnih pridevnikov? Konkretno, zakaj je npr. Edi – Edijev pravilno in ne Ediov? Zanima me tudi, v katerih primerih se dodaja t? Npr. Tine – Tinetov. Kaj pa je s pridevniki iz moških imen, ki se končajo na -r? Ali se vsa tvorijo po vzorcu Gregor – Gregorjev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tájga -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

terpentín -a m (ȋ)
teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin
// z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, kem. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

turmalín -a m (ȋ)
poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči
♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

véščec -a [veščəc] m (ẹ̄)
1. star. čarovnik: veščeci delajo točo
2. zastar. padar, mazač: vaški veščec mu je naredil zdravilo
♦ zool. veščec zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno, Synanceia verrucosa; veščeci nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili; somračniki; borov veščec somračnik, katerega gosenice živijo na iglavcih, Hyloicus pinastri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

volborthit -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ)
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
3. najvišja točka, najvišji del
a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

vršánje -a s
dajanje močnih, nezvenečih, med seboj pomešanih glasovpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

vršênje1 -a s (é)
glagolnik od vršeti: poslušati vršenje borov, smrek / enakomerno vršenje dežja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zarumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo
2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zavijáč, m. der Wickler, Cig., Jan., Cig. (T.); borov z., der Kieferntrieb-Wickler (tortrix buoliana), hrastov z., der Eichenblatt-Wickler (tortrix viridana), jabolčni z., der Apfel-Wickler, auch Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), Erj. (Ž.); grozdni z., der Trauben-Wickler (tinea ambiguella), Nov.; glistni z., der Springwurm-Wickler, Nov.; veliki, perni z., der große Frostnachtschmetterling (geometra defoliaria), Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zazelenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / ekspr. plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel
2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli
3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Število zadetkov: 86