boróvec -vca (ọ̄) nar. bor1po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

krmežljàv -áva -o prid. (ȁ á) 
  1. 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan
  2. 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek
    // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

pokvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili
// skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

površína -e ž (í) 
  1. 1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini
  2. 2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v republiki
    // skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina
  3. 3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč
  4. 4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine
    // navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
    ● 
    knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
    ♦ 
    aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

skrivénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar je skrivenčil drevesa / bolezen ga je skrivenčila; skrivenčiti ustnice; telo se mu je skrivenčilo
// redko popačiti, potvoriti: skrivenčiti dejstva / skrivenčiti pesnikovo podobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

vršáj -a (ȃ) 
  1. 1. etn. kup namlačenega žita: zgrebsti zrnje na vršaj; žito je že v vršajih
  2. 2. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo; nasad: obrniti vršaj; goniti vola po vršaju
  3. 3. geogr. nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino: z borovci porasel vršaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Število zadetkov: 6