Bray1 Braya samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Bray2 Brayja samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brêj -a -e prid. (é)
navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka
// knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brêj -a -e povdk.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

brej prid., F14, catulio, -ire, ſe goniti, ẛheléti, breja biti; foetans, breya; foetifer, breja, noſſezha; foetus, -a, -um, breja, breji, ut foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; forda, -ae, ena breja krava; gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; oves foetae, breye ovzè; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; scrofa, -ae, vel scropha, -ae, ena breya praſſiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brẹ́ja, adj. trächtig; jezen kakor breja mačka, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brêjnica in brejníca -e ž (ȇ; í)
vet. breja žival:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brêjnica -e in brejníca -e ž (ȇ; í) breja žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

debel prid., F38, bitrum, en debel, ali grób gvant; callosa ulcera, toruvi s'terdo debelo koṡho; craſsus, -a, -um, debel, ſhirók, volugaſt, ṡatepen; dilatatus, -a, -um, reſhiren, debel, reſproſtren; femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; inattenuatus, -a, -um, neſtanzhan, debel; incraſsatus, -a, -um, vpitan, debel; latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhat, ſhirók; navis suburrata, ladja s'debelim peîskom teṡhka ſturjena; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti; pingvis, -ve, tólſt, maſtán, debel, vpitan; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; retusum ingenium, neumin, ṡhleht ṡaſtopnoſti, ena debela neumna pamet; rudis, et hoc rude, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡna

1. debelejši , astacus, morski rak, ima eno nogó debeliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

goniti se1 nedov., F4, admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar ſe goni; canis catulit, pſiza ſe goni; catulio, -ire, ſe goniti, ṡheléti breja biti; equire, kobilina ṡhela po paſtuhi, ſe goniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

íca, f. junge, kleine Kuh, Št.-Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

impregnȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

jágnjica -e ž (ā)
mlada ovčja samica: breja jagnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

jágnjica -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

juníca -e ž (í)
telica: breja junica; meso junic
♦ lov. enoletna košuta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]

odrasla samica konja

STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kráva -e ž (á)
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

krava ž, F9, demugire, mukati, kakòr volli, ali krave mukati; forda, -ae, ena breja krava; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, ſe imenuîe muṡge krava; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; immugere, ṡamukati kakòr ena krava; taura, -ae, ena jalova krava; vacca, -ae, krava; vacca lactans, molṡezha ṡmuṡna krava; vaccinus, -a, -um, kravji, kar je od krave

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kŕma3 -e ž (ŕ)
zastar. divja svinja: breja krma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kúnčica -e ž (ū)
samica kunca: breja kunčica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

máčka -e ž (ȃ)
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je po tiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka nav. mn. domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr. spolno privlačna ženska: ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

medvédka -e ž (ẹ̑)
samica medveda: breja medvedka; medvedka z mladiči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

mesec ► ˈmėːsac -sca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

napolnjen del., F7, confertus, -a, -um, napolnîen, natlazhen, s'verhom; penicillum, -li, enu perje s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; refertus, -a, -um, â refercio, polhin, napolnên, nafilan; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga Duhá napolnêni; repletus, -a, -um, napolnên; satiatus, -a, -um, naſiten, navelizhan, napolnên

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

noseč1 del., F11, foetifer, breja, noſſezha; gerere partum, noſſezha biti; gravida mulier, ena noſſezha ṡhena; gravidare, vbreyti, noſſezho ſturiti; graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda; gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák; malacia, tudi luṡht noſſezhih ṡhèn; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; pica, -ae, tudi teh noſſezhih ṡhèn preveliki luṡht, ali ṡhela; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; praegnatio, ta noſhnîa ene noſſezhe ṡhene

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

ôvca -e stil. -é ž, rod. mn. ôvc in ovác (ó)
1. manjša domača žival z zelo gosto volnato dlako: ovca beketa, bleja; pasti, striči ovce; čreda, trop ovc; razbežali so se kakor ovce; krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije
♦ agr. karakul ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; ovca mesnate pasme; vet. metljava ovca; zool. divja ovca zlasti v gorah živeča žival temne ali svetle barve, katere samec ima navadno velike, spiralasto zavite rogove, Ovis
// ovčja samica: pomolsti ovco; breja ovca; ovca in jagnje
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: vse življenje je bil ponižna ovca
● ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; slabš. garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico; ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek; knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

ovca ovce samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

prázen -zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]

1. samica psa

2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje

3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi

ETIMOLOGIJA: ↑pes

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

psica ž, F3, canis, pès, pſiza; canis catulit, pſiza ſe goni; foeta canis, breja pſiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

psíčka psíčke samostalnik ženskega spola [psíčka]

navadno ekspresivno psica, zlasti manjša

ETIMOLOGIJA: iz psič iz ↑pes

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

telíca -e ž (í)
goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava
♦ lov. košuta v drugem letu starosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

telíca -e ž (í) breja ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

telíca -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

vdrúgič prisl. (ū)
star. drugič: krava je vdrugič breja; vdrugič se oženiti / take kupčije vdrugič ne boš več imel / vesel je bil iz dveh razlogov: prvič, ker je opravil delo, in vdrugič, ker je imel dovolj hrane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zajec m, F6, dasypus, kinigil, ali kar ima kozaſte, ali koſmate nogè, kakòr ẛayz; foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡe; lageos, ena ſorta vinṡke tarte, katero ṡaizi ſylnu lubio; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; lepus, -ris, ṡaiz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zájklja -e ž (ȃ)
zajčja samica: breja zajklja; zajec in zajklja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zájklja -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

žrében1 -bna -o (ẹ̑) Kobila je ~a breja
žrébni -a -o (ẹ̑) ~a kobila |ki ima žrebe|
žrébnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

žrebíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žrebica: žrebička je breja
2. kobilji mladič ženskega spola: kobila je povrgla žrebičko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.