bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.
nastanjeváłən, -łna, adj. Einquartierungs-: nastanjevȃłno breme, die Einlagelast, DZkr.
neprenósən, -sna, adj. unerträglich: neprenǫ̑sni jarem, LjZv.; neprenosno breme, Slovan.
obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
plȃst, -ȋ, f. 1) die Schichte, Jarn., Met.-Cig., Jan., Erj. (Som., Min.), nk., Gor., Ig (Dol.); zračne plasti, Luftschichten, Cig. (T.); — 2) der Heuschwaden, vzhŠt.; — 3) der Grünsaatenschimmel unter dem Schnee, vzhŠt.; — 4) = oplaz, das Pflughaupt, BlKr.; — 5) p. sena = kup sena: več plasti eno vrh druge zvežejo v breme, Gornja Savinska dol.; — = kolikor se z eno roko zagrabi, ein Büschel: p. sena, volne, Tolm.-Štrek. (Let.).
počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid-Erj. (Torb.).
podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podrȃmnjak, m. palica, s katero se podpira breme na rami, Solkan-Erj. (Torb.).
pohitǫ́č, adv. eilig, eilends, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Mik.; breme nese p., Danj. (Posv. p.); na p., in der Eile, eilends, ogr.-Mik., C.
polȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; p. komu breme.
predẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. anders oder anderswohin legen oder stellen, überlegen, umstellen, übersetzen; roko p., die Hand in eine andere Lage bringen, C.; p. konje v drug hlev; p. breme z desne rame na levo; — p. komu kaj, schnipfen, C.
razpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = razprtati, Cig., Jan.; razprtil bi rad breme, ki me teži, Zv.; r. se, sich einer Bürde entladen, Cig.
sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).