blázen -zna -o prid. brezbožen, bogokleten: Te blázen právi KŠ 1754, 9; Blázna ſzpitávanya KŠ 1771, 660; I rú'znoſzt i blázni gucs KŠ 1771, 583; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogoneroden [bogonerọ́dǝn]
(boganeroden) pridevnikbrezbožen
PRIMERJAJ: brezbožen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogoneroden -dna prid. brezbožen:
Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezbǫ́žən, -žna, adj. gottlos; atheistisch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezbožen [brezbọ́žǝn]
pridevnikki ne priznava boga; brezbožen; ateističen
PRIMERJAJ: bogoneroden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nebrumen -mna prid. brezbožen:
on je ſamavolen, inu nebrumen im. ed. m (IV, 142) ǀ sa volo mojga offertniga, inu nebrumniga rod. ed. s guantajna (II, 372) → brumen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
neoveren -rna prid. brezbožen, krivoveren:
En hudoben, nezhist, inu neoveren im. ed. m zhloviK ǀ ta noverni im. ed. m dol. inu hudobni krajl, ſilnu veliku slata, inu blaga je hotel imeti ǀ on je hotel Bogu, inu temu neovernimu daj. ed. m Krajlu shlushit ǀ ty Neoverni im. mn. m pravio, de nej potreba proſſit, inu molit Boga, sakaj G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo ǀ cilu ti neoverni im. mn. m skuſi njegovo gnado potroshtani oſtaneio ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih rod. mn., inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Tem neovernem daj. mn. nezh nenuzaio njih dobra della, dokler nijmaio prave vere ǀ bo tebe vezh martral, kakor Ajdje, Turke, inu te Neoverne tož. mn. m → neveren
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
neroden -dna prid. brezbožen:
spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja: Vy nerodni im. mn. m na Iona (I/2, 169). Nastalo po elipsi iz Boga neroden; → bogoneroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nezbǫ́žən, -žna, adj. = brezbožen, M., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nezdušen [nezdúšǝn]
pridevnikbrezbožen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.