ànacionálen -lna -o [ijo] (ȁȃ) narodno, državno brezbriženànacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȁȃ) narodna, državna brezbrižnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolicobrezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brezbrížje -a s (ȋ) brezbrižnost: kazati brezbrižje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brezbrížnost -i ž (ī) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega;
zapadel je v popolno brezbrižnost;
govoril je z narejeno brezbrižnostjo;
brezbrižnost do perečih problemov;
brezbrižnost za kulturo 2. brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel;
lahkotna brezbrižnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brezbrížnost -i
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brezdomovínstvo -a s (ȋ) stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
GogaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi«
prispodoba kraja, za katerega je značilna družbena brezbrižnost, hinavščina
v prenesenem pomenu Grumova drama »Dogodek v mestu Gogi«
IZGOVOR: [góga], rodilnik [góge]
BESEDOTVORJE: Gožan, Gožanka, Gožančev, Gožankin, gožanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ignoránca -e ž, pojm. (ȃ) brezbrižnost; slabš. |nevednost, omejenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ignorántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) brezbrižnost; slabš. |nevednost, omejenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
indolénca -e ž (ẹ̑) knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca;
prirojena indolenca // ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
indolénca -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: nezadovoljstvo zaradi ~e malomarnosti, neprizadevnosti; ~ v kulturnem življenju ravnodušnost, brezbrižnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
jók1 -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino;
premagovati, knjiž. dušiti jok;
histeričen, pretresljiv, pridušen jok;
ekspr. krčevit jok;
ganil ga je jok otrok;
od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje
● ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost// glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
karkolízem -zma m (ī) vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: karkolizem v teatru;
karkolizem in relativizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
kúšniti Frazemi s sestavino kúšniti:
lahkó me kúšnete na rìt,
lahkó me nékam kúšnete
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
narkománski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na narkomane: policija je odkrila narkomansko skupino / narkomanska brezbrižnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nebrížnost2 -i ž (ī) 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nèdélavnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑) knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemȃr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nèmáranje -a s brezbrižnost, nemarnost: Sztáksim od lüsztva pokázanim nemáranyom obcsinszka dugoványa ravnati dobro nê mogocsno bilô AIP 1876, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemárnost -i ž lenoba, brezbrižnost: ſtera je za volo nyegove nemárnoſzti vnogo-krát niti krüha nej mejla KM 1790, 66; ino tak nemárnoſzt ſzpunyáva SIZ 1807, 27; steri szte tak velko nemárnoszt vö pokázali AIP 1876, br. 8, 8; Ár ſzem jaſz nej li ſzamo to dobro po mojoj nemárnoſzti zamüdo KŠ 1754, 230
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemarnost -i ž brezbrižnost, neskrbnost, lahkomiselnost, zanikrnost:
leta pak is ſvoje sanikornoſti, inu nemarnoſti rod. ed. ga nej hotel oblezhi ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti rod. ed. pres vſiga konza klaguje ǀ kadar s'ſlabusti, ali pak s'nemarnosti rod. ed. greshij ǀ Zhes leto veliko hudobnoſt inu nemarnoſt tož. ed. teh greshnih ludy, ſam G. Bug ſe toshi skuſi vſta Jeremia Preroka ǀ Nad leto nemarnoſtio or. ed. teh greshnikou je klagoval Iſaias Prerok ǀ Kakor pak edn posabi, de G. Bug je v' prizho, inu de ga vidi, vſem nemarneſtem daj. mn., inu grehom ſe podà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemarščina [nemárščina]
samostalnik ženskega spolabrezdelje, lenoba, brezbrižnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nerọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nonšalánca -e ž (ȃ) 1. sproščenost, neprisiljenost: elegantna, izbrana, velemestna nonšalanca / prizor je odigral z nonšalanco 2. ravnodušnost, brezbrižnost: minevanje ljubezni zaradi nonšalance
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nonšalánca -e ž, pojm. (ȃ) izobr. sproščenost, neprisiljenost: z ~o odigran prizor; ~ v ravnanju ravnodušnost, brezbrižnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nonšalántnost -i ž (ȃ) 1. sproščenost, neprisiljenost: sleči oblačila z nonšalantnostjo Venere 2. ravnodušnost, brezbrižnost: nezainteresiranost in nonšalantnost predstavnikov oblasti do perečih vprašanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
pa2 vez. I. navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanima) na čelu stavka: obljubil je bil, pa ni držal besede;
rad bi šel v kino, pa ne sme / rekla je, da bi denar vrnila, pa da ga nima / če je tebi prav, pa meni ni; namesto da bi pazil, pa spi / okrepljen: rekel je, da ga ne bo, pa je le prišel; previden je, pa vendar odločen b) zapostavljen: obljubil je, besede pa ni držal;
jaz delam, ti pa lenariš;
morda je tebi prav, meni pa ni;
eno tekmo so izgubili, tri pa dobili;
avtobus je zamudil, peš je pa predaleč / govori iz zavisti, ne pa iz dobrote; res je med najboljšimi, ni pa prvi / elipt. praviš, da ni pridna. Kakšna pa / če misliš, da ti bomo verjeli, se (pa) motiš // za izražanje nepričakovanega: nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo; gledam skozi okno, pa priteče sosed / verjeli smo mu, on pa (gre in) nas pusti na cedilu / mlad, pa tako pokvarjen / jaz – pa v pokoj, kaj še; ti – pa junak // elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, pa še ta težko 2. za izražanje rahlega nasprotja: po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa;
igrišče je majhno, razen tega pa blatno / vozijo po levi, to pa je prepovedano / dan se je nagibal, nebo se je pooblačilo, gozd pa je umolknil / v deželi je bil mir, ki pa ni bil mir // za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka; potrebno nam je znanje, pa resnično znanje / hladen, pa ne leden obkladek; grad stoji na vrhu strmega, pa ne previsokega hriba // za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja: samo pozdravim jih, potem pa grem; gleda izpod čela, nazadnje pa zagrabi kol / dela v tovarni, hodi tudi na lov, pa še kmetuje pomalem / kot zaključek: drugače pa je vse v redu; pravzaprav pa je poštenjak / sicer pa še nismo končali // ekspr., med členi v stavku, navadno okrepljen za stopnjevanje: pozdrav vsem, posebno pa očetu; to utegne trajati tedne, pa cele mesece; tega ne privoščim nikomur, najmanj pa tebi / poznam ga, pa bolje kot ti; strahopetec je, pa večji kot drugi / taki krivici se bodo uprli, pa še kako se bodo 3. za izražanjea) vzročno-posledičnega razmerja: boji se, pa se skriva;
dosti dela ima, pa rad pozabi;
ni plačal davkov, pa so ga rubili;
sedi v pisarni, pa misli, da je bogvekaj / dolgčas mu je, ko pa nima nobenih prijateljev b) vzročno-sklepalnega razmerja: to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo;
vemo, da je pridno delal, pa ga bomo nagradili / ekspr. pameti ne sme manjkati niti cestarju, pa je ne bi bilo treba pesniku c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: odmakni opornik, pa se bo vse zrušilo;
plačaj, pa te ne bomo tožili;
njo bi vzel, pa bi bilo drugače / ne bom ti več razlagal, pa bi bil poslušal / če ti ni všeč, pa pojdi; če nočeš, pa pusti č) ekspr. dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči: Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti;
takoj ga je spoznal, pa ga je videl samo enkrat 4. v členkovni rabi, z vezniki poudarja nasprotje: moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš;
premagal ga bom, pa če je še tako močen / premalo premislimo, zato pa je vse narobe / nikar se ne izmikaj, če pa vem, kje si včeraj hodil; čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti II. pog., med členi v stavku, brez vejice 1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: prinesi kruha pa sira;
daj mi papir pa pero;
jama je široka pa globoka;
hodi počasi pa previdno;
vonj po pečenki pa (po) klobasah;
pospravi krožnike pa kar je še na mizi / elipt. vprašal ga je, kaj pa kako je opravil // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: šumenje macesnov, borovcev pa smrek // ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: ves vik pa krik je zaman;
čast pa slava;
sem pa tja;
tu pa tam 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tam je sam pesek pa spet pesek;
tako ne bo šlo, ne pa ne 4. za seštevanje, prištevanje: koliko je ena pa ena;
dve pa dve;
bilo jih je sto pa pet / star je pet let pa tri mesece // navadno okrepljen za dodajanje: povedala je samo materi pa (še) teti; žejna je pa lačna tudi; porabil je cel tisočak pa še nekaj 5. navadno v zvezi ta pa ta, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta pa ta dan;
to pa to bi še bilo treba urediti;
to se napravi tako pa tako / gospod ta pa ta / to pa ono ti imam še povedati III. pog., v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: jej pa pij;
molči pa čaka;
ves dan sedi v sobi pa bere;
sam sem to slišal pa videl / izpil je pa vstal; poberi svoje stvari pa odidi / naročil je, da bo prišel v urad pa (da bo) sprejemal stranke / pri različnih osebkih tudi z vejico pred pa ne bo dolgo, pa pride noč // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: pili so, peli pa šale zbijali // nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: ves dan vpije pa razgraja;
kar jokaj pa stokaj 3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka pa čaka;
ne dam pa ne dam;
ne gre pa ne gre mu z učenjem;
ni pa ni hotel odpreti;
samo spal pa spal bi 4. za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata;
skoči k njim pa jim povej IV. za piko ali podpičjem 1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in IIIa) ekspr.: bodite mirni. Pa nobenega šepetanja;
preveč delaš. Pa ti je počitek potreben;
za danes dovolj. Pa drugič spet;
zbogom. Pa brez zamere;
glejte no, se je začudil. Pa vam gre res po sreči;
vsakdo mora delati. Pa to sam veš / lepo ženo ima. Pa še pridna je povrhu; bil je postaven fant. Pa si je tudi domišljal b) navadno okrepljen: zelo dobro šofira. Pa mu kljub temu ne dovolijo voziti;
vem, da se norčuje. Pa mu vendar ne zamerim c) policist me je zapisal. Pa sem moral plačati kazen č) s podrednim veznikom: se bo že naveličal. Pa če se ne;
zaspi! Pa če ne morem 2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. Pa ti;
pa bo res prišel;
pa je to sploh mogoče / pa še kaj pridi, je dostavila / pa smo spet doma; pa naj bo po tvojem / No – pa? je vprašal in zazehal 3. za opozoritev na prehod k drugi misli: pa še to. Včeraj mi je pisal Janez / ja, da ne pozabim. Pa brata pripelji na večerjo 4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: pa da mi nikdar več ne greš tja;
pa to naj bo pridnost;
pravi, da nima denarja. Pa mu ti verjameš;
pa delal, kdo bo / ti si pa priden nisi priden
● pog. jurček je pa ja ena najboljših gob poudarja samoumevnost povedanega; pog. ali boš kozarček vina? Pa ja (da) izraža soglasje, pritrditev brez pridržka; ekspr. pomagati je treba, pa je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; pog., ekspr. kar bo, pa bo izraža vdanost v usodo; ekspr. da je bolan? Pa menda (ja) ne izraža zaskrbljenost; ekspr. ne dam, pa mir besedi nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; pog., ekspr. če ti nisi nor, pa nič nočem, pa nič ne rečem izraža prepričanje o resničnosti povedanega; pog. pa imaš, ko si tako nestrpen izraža zadovoljstvo, privoščljivost; pog. če noče, pa noče izraža sprijaznjenje z odločitvijo koga; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. pa še kako ga imam rad izraža veliko mero ali stopnjo povedanega; pog., ekspr. daj mi tisočak. Pa še kaj izraža močno zavrnitev; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; pog. pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene; pog. morda je res. Pa kaj zato izraža brezbrižnost; pog. no ja, sem pa mevža izraža sprijaznjenje z dano trditvijo; ekspr. smem v kino? Kaj pa še izraža močno zavrnitev; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; ekspr. mislite, da so nas čakali? Kje pa izraža močno zanikanje, zavrnitev; pog., ekspr. včeraj smo ga pa (pili) precej vina smo popili; pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; ekspr. tam imajo denarja še pa še zelo veliko; ekspr. tako predstavo bi še pa še gledal večkrat in z velikim veseljem; ekspr. ta pà, ta – ta je res sposoben izraža pritrjevanje; ekspr. veseljak je, to pà, to izraža pritrjevanje; pog. zdaj pa imamo, ko smo tako dolgo čakali izraža nezadovoljstvo, razočaranje; prim. sempatja, tupatam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
peklíti -ím [tudi pəkliti] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli (ī í) ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli;
peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube;
pekli ga, da ga nihče ne ceni;
pekli se zaradi sinove neubogljivosti
● ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žgepeklíti se
zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha;
imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo;
pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico;
močno pihati;
pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom// s pihanjema) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho;
pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati;
jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jeznapihajóč -a -e:
močno pihajoč veter
píši -te:
ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati;
prim. vritmepiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
pihati ► ˈpiːxat -an in ˈpiːšen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
prizadévati -am nedov. (ẹ́) 1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale;
njegova brezbrižnost jo prizadeva;
ekspr. prizadevati v živo zelo / vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala// povzročati škodo, težave: slabe gospodarske razmere zelo prizadevajo delavce; ti ukrepi jih ne prizadevajo preveč 2. povzročati poškodbe, okvare: potresi prizadevajo zlasti stare stavbe / neustrezne delovne razmere prizadevajo delavce 3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: reklama ne sme prizadevati koristi drugih / publ. taki ukrepi prizadevajo osebne dohodke zaradi njih se osebni dohodki znižujejo, zmanjšujejo4. z oslabljenim pomenom delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadevati komu bolečino, skrbi, žalost;
nočem vam prizadevati hudega;
prizadevati škodo // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: prebivalstvo prizadevajo naravne nesreče; prizadevale so jih vojne in druge nadloge
● ta odredba nas ne prizadeva se nas ne tiče, nas ne zadevaprizadévati si
delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa: učenci so si prizadevali za čim boljši uspeh; vztrajno si prizadevati za kaj / prizadevati si za dobro; prizadevati si za pravično družbeno ureditev / prizadeval si je biti duhovit, razumljiv; prizadeval si je prebiti fronto
● zelo so si prizadevali okrog njega mu stregli
prizadeváje :
začel je govoriti, prizadevaje si, da bi prevpil vse druge
prizadevajóč -a -e:
pozorno ga je poslušala, prizadevajoč si vse razumeti; za dobro si prizadevajoč človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
rêči rêčem
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem Te besede (nam) ni rekel.1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
rìt ríti ž (ȉ ȋ) 1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit;
voda mu je segala do riti;
položiti si blazino pod rit;
udariti po riti;
vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah 2. vulg. neznačajen, bojazljiv človek: ta rit je vse izdal;
kaj se dogovarjaš z njim, ki je čisto navadna rit / kot psovka: molči, ti rit; ti rit domišljava; prekleta rit 3. nar. ritina: nakladati snope na voz z ritmi navzven
● vulg. s tem potrdilom si lahko rit obrišeš je brez vrednosti, pomena; vulg. vzdigni že rit vstani; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; vulg. na rit ga bo vrglo, ko bo to izvedel zelo bo presenečen; vulg. brcniti koga v rit odpustiti, odsloviti; vulg. pojdi (hudiču, vragu) v rit izraža veliko omalovaževanje; vulg. lesti komu v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; vulg. piši me v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; vulg. bati se za svojo rit zase, za svoj položaj; vulg. dobiti jih po riti biti tepen; vulg. za to bi ga bilo treba po riti natepsti, kaznovati; vulg. kar naprej so nam bili za ritjo so nas zasledovali; so nas nadzorovali; vulg. nima drugega kot golo rit je brez premoženja; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo; vulg. tvoja obleka je, kot bi jo kravi iz riti potegnil zelo zmečkana; vulg. sveta Neža kuram rit odveže v kmečkem okolju po 21. januarju začnejo kokoši bolj nesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo,
bíti kot rìt in srájca,
bíti tího kot rìt,
bíti v ríti,
bŕcniti kóga v rìt,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu [êno] po ríti,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti jíh po ríti,
dobíti žúlje na ríti,
hodíti okóli ríti v váržet,
hodíti okóli ríti v žêp,
iméti mévlje v ríti,
iméti sršéne v ríti,
íti [hudíču] v rìt,
íti okóli ríti v žêp,
izprašíti kómu rìt,
kúzla skáče v rìt kómu,
lahkó me kúšnete na rìt,
lésti kómu v rìt,
lézenje v rìt,
naložíti [jíh] kómu po ríti,
okóli ríti v váržet,
okóli ríti v žêp,
píši me v rìt,
píšmevrìt,
po ríti bi biló tréba kóga,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
práskati se po ríti,
príti okóli ríti v žêp,
sprána rìt,
státi kómu za rítjo,
súniti kóga v rìt,
svetíti se kot púmpeževa rìt,
temà kàkor v ríti,
vsè k ríti prinêsti kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
rit ► ˈrit ˈriːtė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
StarizemZanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (ang. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim;
oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo;
striči z ušesi;
kosmata ušesa;
majhna, velika ušesa;
oslovska, zajčja ušesa;
pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa;
šivankino uho se odlomi;
uho klina, motike, škarij // luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa;
poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vnemár tudi vnémar prisl. (ȃ; ẹ̑) knjiž. 1. navadno v zvezi s pustiti (puščati) izraža ravnodušnost, brezbrižnost: pustiti ljudi vnemar;
pustiti vse vnemar in oditi / pustiti kaj vnemar ne upoštevati, ne ozirati se na kaj2. izraža neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: vnemar opravljeno delo;
vnemar zapisane besede
● star. biti komu vnemar biti odveč, biti v napoto; star. teh stvari ni jemati vnemar ni mogoče, ni dobro zanemariti; star. to je bilo rečeno kar tako vnemar brez premisleka, tjavendan; prim. nemar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vnemárnost tudi vnémarnost -i ž (á; ẹ̑) star. 1. ravnodušnost, brezbrižnost: vnemarnost za domačo književnost 2. neskrbnost1,
malomarnost, neprizadevnost: zaradi vnemarnosti je bil odpuščen;
vnemarnost delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vrìtmepíši tudi vrìtmepíš medm. (ȉ-í) vulg. izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost: vritmepiši, delajte kar hočete;
sam.: vsaj vritmepiši bi lahko rekel, ko je šel mimo moral bi reči kaj, pozdraviti;
ves dan hodi okoli za vritmepiši zastonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vsèênost -i ž (ȅ-é) knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: loteva se je vseenost;
pomagati komu, da se reši nevednosti, vseenosti, životarjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vsèênost -i ž, pojm. (ȅé) neobč. ravnodušnost, brezbrižnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.