brezvéznik -a m (ẹ̑) pog.
nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo
● pog. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.