brezvéznik -a m (ẹ̑) pog.
nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo
● pog. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

brezvéznik -a m, člov. (ẹ̑) sleng. ~ov ne rabijo nepoznavalcev, nestrokovnjakov
brezvéznica -e ž, člov. (ẹ̑) sleng. nepoznavalka, nestrokovnjakinja
brezvézničin -a -o (ẹ̑) sleng.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

brezvéznik -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024