bríti bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ) - 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo
- 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz
- 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brívka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brívnica -e ž (ȋ) prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico;
stopiti v brivnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míliti2 -im nedov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj: militi komu hrbet;
militi perilo;
zelo rad se mili;
militi si roke / brivec ga že mili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
namíliti -im dov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanesti milo na kaj: namiliti otroku glavo;
namočiti in namiliti perilo / brivec ga je namilil po licih in bradinamíljen -a -o: čistiti umazanijo z namiljeno krpo; perilo je že namiljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
obríti obríjem dov., obrìl in obríl (í ȋ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel;
obriti z brivskim aparatom, britvijo;
gladko obriti;
danes se še ni obril;
obriti si brado, brke, glavoobrít -a -o: obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan
● ekspr. do golega obriti travniki pokošeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
osnážiti -im dov. (á ȃ) - 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje
● ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije - 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe
osnážen -a -o: skrbno osnažena obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ostríči ostrížem dov., ostrízi ostrízite; ostrígel ostrígla (í) skrajšati, odstraniti lase, dlako: brivec ga je obril in ostrigel;
ostriči ovco;
noče se ostriči;
dolge lase so ji ostrigli / lepo, pravilno jo je ostrigla postrigla
● sosedovo hčerko so partizani ostrigli ostrigli so jo za kazen, ker se je družila z okupatorjevimi vojaki; ostrigli so ga na balin do golega; ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci // nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: ostriči otroku nohte / ostriči perutiostrížen -a -o: umit in ostrižen; lase je imel zelo na kratko ostrižene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril;
pobriti se z aparatom, britvijo;
pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapihapobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
porazírati -am dov. (ȋ) pog. obriti: brivec ga je poraziral;
vsako jutro se porazira;
travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral
● ekspr. porazirati gozd izsekati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
razírati -am nedov. (ȋ) pog. briti: brivec ga razira;
vsak dan se razira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) - I.
- 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne
- 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
- 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
- 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
- II. v prislovni rabi
- 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
- 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
- 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.