bríti bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije;
britev dobro brije;
briti na suho;
brijem se sam;
briti se z aparatom;
briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije;
burja brije okoli ušes;
brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami;
brije (si) norca iz mene;
briti burke, šale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brívec -vca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brívka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brívnica -e ž (ȋ) prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico;
stopiti v brivnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míliti2 -im nedov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj: militi komu hrbet;
militi perilo;
zelo rad se mili;
militi si roke / brivec ga že mili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
namíliti -im dov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanesti milo na kaj: namiliti otroku glavo;
namočiti in namiliti perilo / brivec ga je namilil po licih in bradi namíljen -a -o:
čistiti umazanijo z namiljeno krpo; perilo je že namiljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
obríti obríjem dov., obrìl in obríl (í ȋ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel;
obriti z brivskim aparatom, britvijo;
gladko obriti;
danes se še ni obril;
obriti si brado, brke, glavo obrít -a -o:
obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan
● ekspr. do golega obriti travniki pokošeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
osnážiti -im dov. (á ȃ) 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko;
osnažiti stanovanje
● ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije2. očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe osnážen -a -o:
skrbno osnažena obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ostríči ostrížem dov., ostrízi ostrízite; ostrígel ostrígla (í) skrajšati, odstraniti lase, dlako: brivec ga je obril in ostrigel;
ostriči ovco;
noče se ostriči;
dolge lase so ji ostrigli / lepo, pravilno jo je ostrigla postrigla
● sosedovo hčerko so partizani ostrigli ostrigli so jo za kazen, ker se je družila z okupatorjevimi vojaki; ostrigli so ga na balin do golega; ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci// nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: ostriči otroku nohte / ostriči peruti ostrížen -a -o:
umit in ostrižen; lase je imel zelo na kratko ostrižene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril;
pobriti se z aparatom, britvijo;
pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapihapobrít -a -o:
pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
porazírati -am dov. (ȋ) pog. obriti: brivec ga je poraziral;
vsako jutro se porazira;
travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral
● ekspr. porazirati gozd izsekati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
razírati -am nedov. (ȋ) pog. briti: brivec ga razira;
vsak dan se razira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno;
pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel;
zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel;
za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten;
sicer nima denarja, a za to ga bo že našel;
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli II. v členkovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna;
danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje;
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago;
ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal;
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan;
lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar 4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri;
telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih;
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.