1. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
   ● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
   ♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom
2. 2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje

mêtlasto prisl.: metlasto trdi brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom  zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
● knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala

nalépljen -a -o: nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil

nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

nasŕšiti se 
1. 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
   ● ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
2. 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil

nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. s sukanjem spraviti na kaj: nasukati malo vate na paličico
   // ekspr. nakodrati, naviti: nasukati brke, lase
2. 2. ekspr. ogoljufati, prevarati: pošteno so te nasukali; nasukali so ga za dediščino

nasúkan -a -o 
1. 1. deležnik od nasukati: nasukani brki; nasukana preja
2. 2. ekspr. zvit, prebrisan: fant je zelo nasukan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

nasuklján -a -o: nasukljani brki, kodri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

naščetíniti se postaviti se v položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naščetinila dlaka / pes se je naščetinil in zatulil kakor volk dobil naščetinjeno dlako
● ekspr. od besa so se mu naščetinili brki zelo se je razjezil

naščetínjen -a -o: je naščetinjen kakor jež; naščetinjena dlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
2. 2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala

navíhan -a -o 
1. 1. deležnik od navihati: navihani brki
2. 2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj
2. 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado
2. 2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati
   1. a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale
   2. b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja
      // večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada
2. 2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo
   // premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže
   1. a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo
      // brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo
   2. b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo
      // udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede
3. 3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo
   // ponoči pada rosa
   // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se
4. 4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo
5. 5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena
   // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada
6. 6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko
7. 7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dinar pada vrednost dinarja se manjša
   // publ. kulturno padati postajati manj kulturen
   // prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal
   // s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; sovražniki naše države so padali vse nižje in nižje
8. 8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke
   // publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo
   // politična nasprotja padajo izginjajo
9. 9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce
   // ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe
10. 10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali
11. 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so
    // žarg., šol. padali so ukori dani so bili
12. 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen
    // publ. padati v napako delati napako
13. 13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo
    ● pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan
    ♦ mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje

padáje knjiž., redko  padajoč: padaje v prepad

padajóč -a -e: padajoča in vzpenjajoča se cesta; padajoče kamenje; mehko padajoče tkanine
♦ lingv. padajoča intonacija intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; mat. padajoče zaporedje števil; meteor. padajoči veter veter, ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
   // peščeni filter filter, napolnjen s peskom
2. 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
   ♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa

peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske
2. 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje
   // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete
   ● pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled

pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila
● nos (se mu) je pobesil povesil

pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo
2. 2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli

podráščen -a -o: gozd je zelo podraščen
♦ anat. podraščen jezik; prim. podrasel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podrézan -a -o: podrezani brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
   // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
2. 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
3. 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
   // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
4. 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
5. 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
6. 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
   // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
   // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
   ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
   ♦ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč

pogánjati se 
1. 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
2. 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
3. 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu

poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
2. 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke

pomastíti se ekspr.  s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi

pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži
2. 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes
   ● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora

primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta
● nar. pod nos primazani brki prilepljeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
2. 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
   ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo

pristrížen -a -o: pristriženi brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
2. 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
3. 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
4. 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
5. 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
6. 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
   ♦ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko

résasto prisl.: resasto porasel obraz
● nar. resasto gledati jezno, namrščeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi
2. 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz

sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani
   // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost
2. 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši
   ● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda

sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo
   // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist
2. 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo
   // jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid

sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ščepériti se 
1. 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
3. 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
4. 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec

ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ščétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
2. 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo
   // žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute
   // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo
3. 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila
   ● ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih
4. 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo

štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji
2. 2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki

tujíti se odtujevati se: tujiti se ljudem, svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

véveričje prisl.: plezati po veveričje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
   ♦ šport. viseti na bradlji, drogu
   // nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
   // biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. 2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se
   // ekspr. z neba visijo oblaki
   // segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. 3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. 4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. 5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
   // biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. 6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
   // delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
   // v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. 7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
   // biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. 8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. 9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. 10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
    ● žarg., šah. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar

visé knjiž.: vise na veji se gugati viseč

visèč -éča -e: telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; redko viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik je zablisnil
   ● ekspr. zablisniti z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledati
2. 2. na hitro močno zasvetiti se: na nebu (se) je zablisnil utrinek
3. 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno (se) je zablisnilo v soncu
4. 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: pod košatimi brki (se) mu zablisnejo beli zobje
   // za kratek čas se pojaviti: na ustnicah (se) ji je zablisnil nasmešek

zablísniti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku  dojeti, spoznati: v trenutku se mu je zablisnilo, da je naredil napako / končno se mu je zablisnilo v glavi doumel, razumel je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zafŕkan -a -o: zafrkani brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke
2. 2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj
3. 3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam
4. 4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje
5. 5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo
   ● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti

zasúkati se 
1. 1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu
2. 2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku
3. 3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo
4. 4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari
   ● ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden

zasúkan -a -o: zasukani brki
● star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi
♦ gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zasúknjen -a -o: navzgor zasuknjeni brki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor
2. 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli
3. 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo
   // zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom
2. 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
   ● knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo

zavéšen -a -o: ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. zagrinjati z zaveso: skrbno zavešati okna
2. 2. viseč zakrivati: brki mu zavešajo ustnice / ekspr. oblaki zavešajo sonce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zavíhati se dobiti del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerjen iz prvotnega položaja nazaj: krilo se ji je zavihalo; listi zvezka so se zavihali navznoter; vogal preproge se je zavihal / psu se je rep zavihal navzgor; ustnice so se ji porogljivo zavihale
● ekspr. nos (se mu) je zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. zavihati si rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati

zavíhan -a -o: zavihani brki; zavihani rokavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

1. 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi
2. 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov
   ♦ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.