bŕk -a m (ȓ) nav. mn. - 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno - 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ježíčast -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
krtáčast -a -o prid. (á) nav. ekspr. podoben krtači: krtačasta površina tkanine / krtačasti brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mêtlast -a -o prid. (é) - 1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom
- 2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje
mêtlasto prisl.: metlasto trdi brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mróž -a m (ọ̑) morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože;
mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mróžast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mrožu: mrožasti brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mustáče -táč ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mustáči -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
muštáce -tác ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si muštace
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nalepíti in nalépiti -im, tudi nalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko;
nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisalnalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
● knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
nalépljen -a -o: nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlakonasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščitinasŕšiti se - 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
● ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil - 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nasúkati -am in -súčem dov., tudi nasukájte; tudi nasukála (ú) - 1. s sukanjem spraviti na kaj: nasukati malo vate na paličico
// ekspr. nakodrati, naviti: nasukati brke, lase - 2. ekspr. ogoljufati, prevarati: pošteno so te nasukali; nasukali so ga za dediščino
nasúkan -a -o - 1. deležnik od nasukati: nasukani brki; nasukana preja
- 2. ekspr. zvit, prebrisan: fant je zelo nasukan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nasukljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nakodrati, naviti: nasukljati lase (v kodre)nasuklján -a -o: nasukljani brki, kodri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
naščetíniti -im dov. (í ȋ) postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu: pes je močno zarenčal in naščetinil dlakonaščetíniti se postaviti se v položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naščetinila dlaka / pes se je naščetinil in zatulil kakor volk dobil naščetinjeno dlako
● ekspr. od besa so se mu naščetinili brki zelo se je razjezil
naščetínjen -a -o: je naščetinjen kakor jež; naščetinjena dlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
navíhati -am dov. (í) - 1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
- 2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala
navíhan -a -o - 1. deležnik od navihati: navihani brki
- 2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
navšvíc prisl. (ȋ) star. postrani navzgor: brki mu štrlijo navšvic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nékov tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. - 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj
- 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
obrásel -sla -o tudi obrástel -tla -o [əu̯] prid. (ā á) - 1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado
- 2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pádati -am nedov. (ā ȃ) - 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati
- a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale
- b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja
// večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada
- 2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo
// premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže- a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo
// brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo - b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo
// udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede
- 3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo
// ponoči pada rosa
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se - 4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo
- 5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada - 6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko
- 7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dinar pada vrednost dinarja se manjša
// publ. kulturno padati postajati manj kulturen
// prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal
// s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; sovražniki naše države so padali vse nižje in nižje - 8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke
// publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo
// politična nasprotja padajo izginjajo - 9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce
// ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe - 10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali
- 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so
// žarg., šol. padali so ukori dani so bili - 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen
// publ. padati v napako delati napako - 13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo
● pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan
♦ mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje
padáje knjiž., redko padajoč: padaje v prepad
padajóč -a -e: padajoča in vzpenjajoča se cesta; padajoče kamenje; mehko padajoče tkanine
♦ lingv. padajoča intonacija intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; mat. padajoče zaporedje števil; meteor. padajoči veter veter, ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pandúrski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pandurje: pandurska uniforma / pandurski brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
peščén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
// peščeni filter filter, napolnjen s peskom - 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske
- 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje
// spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete
● pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled
pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila
● nos (se mu) je pobesil povesil
pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril;
pobriti se z aparatom, britvijo;
pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapihapobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
podrásti -rástem in -rásem dov. (á) - 1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo
- 2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli
podráščen -a -o: gozd je zelo podraščen
♦ anat. podraščen jezik; prim. podrasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
podrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) redko spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšati
♦ vet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževinopodrézan -a -o: podrezani brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pogánjati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal - 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
- 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
// delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh - 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
- 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
- 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
// delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
// začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
♦ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
pogánjati se - 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
- 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
- 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu
poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pomastíti1 -ím dov., pomástil (ī í) - 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
- 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke
pomastíti se ekspr. s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi
pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
primázati -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ) - 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži
- 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes
● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora
primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta
● nar. pod nos primazani brki prilepljeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pristríči -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) - 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
- 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo
pristrížen -a -o: pristriženi brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
púh1 -a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči;
lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh // kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
résast -a -o prid. (ẹ́) - 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
- 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
- 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
- 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
- 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
- 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
♦ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko
résasto prisl.: resasto porasel obraz
● nar. resasto gledati jezno, namrščeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sòm sôma m (ȍ ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma
♦ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sŕšast -a -o prid. (ŕ) - 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi
- 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz
sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sršát -áta -o prid. (ȁ ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje;
sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sršáti -ím nedov. (á í) - 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani
// ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost - 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši
● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda
sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sršàv -áva -o prid. (ȁ á) ki srši: sršavi brki;
sršava brada, dlaka
● knjiž. gledal je sršave konje mršave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sršéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo
// ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist - 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo
// jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid
sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
strčáti -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani;
zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrakstrčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi repščepériti se - 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
- 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
- 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
- 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ščetíniti -im nedov. (í ȋ) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja;
sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil
● ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko;
mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ščétkast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasješčétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
štrléti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
- 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo
// žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute
// segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo - 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila
● ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih - 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo
štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tujíti -ím nedov. (ī í) knjiž., redko - 1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji
- 2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki
tujíti se odtujevati se: tujiti se ljudem, svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
véveričji -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na veverice: veveričji rep / veveričje gnezdo / opice veveričje velikosti; brki, košati kot veveričji repvéveričje prisl.: plezati po veveričje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í) - 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
♦ šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem - 2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se
// ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel - 3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
- 4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
- 5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk - 6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi - 7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom - 8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
- 9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
- 10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● žarg., šah. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar
visé knjiž.: vise na veji se gugati viseč
visèč -éča -e: telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; redko viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zablísniti -em dov. (í ȋ) - 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik je zablisnil
● ekspr. zablisniti z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledati - 2. na hitro močno zasvetiti se: na nebu (se) je zablisnil utrinek
- 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno (se) je zablisnilo v soncu
- 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: pod košatimi brki (se) mu zablisnejo beli zobje
// za kratek čas se pojaviti: na ustnicah (se) ji je zablisnil nasmešek
zablísniti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: v trenutku se mu je zablisnilo, da je naredil napako / končno se mu je zablisnilo v glavi doumel, razumel je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zafŕkati -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. zavihati: zafrkati rokave / zafrkati si brkezafŕkan -a -o: zafrkani brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zasúkati -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú) - 1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke
- 2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj
- 3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam
- 4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje
- 5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo
● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti
zasúkati se - 1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu
- 2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku
- 3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo
- 4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari
● ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden
zasúkan -a -o: zasukani brki
● star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi
♦ gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zasúkniti -em dov. (ú ȗ) zasukati: zasukniti nit, vrv / zasukniti ključ, krmilo / zasuknil je konja in odjezdil obrnil // zmaga je zasuknila položaj spremenila, obrnila // zasukniti pogovor na drugo stvar / star. zasukniti se z dekletom zaplesati
● nar. prekmursko zasukniti darilo v papir zaviti; ekspr. zasuknilo se mu je, da to govori postal je zmeden, nerazsodenzasúknjen -a -o: navzgor zasuknjeni brki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zaštrléti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor
- 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli
- 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zavésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. - 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo
// zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom - 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
● knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo
zavéšen -a -o: ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zavéšati -am nedov. (ẹ́) knjiž. - 1. zagrinjati z zaveso: skrbno zavešati okna
- 2. viseč zakrivati: brki mu zavešajo ustnice / ekspr. oblaki zavešajo sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zavíhati -am dov. (í) narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihati papir;
zavihati si brke / prezirljivo zavihati ustnice / zaradi mraza si zavihati ovratnik suknjiča usmeriti, obrniti ga navzgor // dati, položiti del ob robu na del pred njim: zavihati rjuho široko čez odejo; zavihati rokave do komolcev / zavihati (si) hlačezavíhati se dobiti del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerjen iz prvotnega položaja nazaj: krilo se ji je zavihalo; listi zvezka so se zavihali navznoter; vogal preproge se je zavihal / psu se je rep zavihal navzgor; ustnice so se ji porogljivo zavihale
● ekspr. nos (se mu) je zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. zavihati si rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati
zavíhan -a -o: zavihani brki; zavihani rokavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zvezdoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. - 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi
- 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov
♦ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žnáblo -a s (á) nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla;
brki nad žnablom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.