beninskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog beninska beninsko pridevnikIZGOVOR: [benínski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
berílijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na berilij: berilijeve spojine
♦ metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bròn brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron;
vrata iz brona;
glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna
♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija// um. žarg. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bròn brôna m, snov. (ȍ ó) vrata iz ~a; števn., um. žarg. razstava ~ov (bronastih umetniških) izdelkov; publ. dobiti ~ bronasto medaljo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bròn bróna
m1.
zlitina bakra in drugih kovin 2.
um. umetniški izdelek iz brona
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
brȍn bróna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron [brȍn]
samostalnik moškega spolabron
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron m, F
8,
aenus, vel ahenus, is
brona;
aeramentum, -ti, tú orodje
s'brona;
aerarius faber, kateri s'kufra délla,
s'brona, kufra kovazh;
aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz;
ahenum, en kotel kuffraſt, ali
s'brona;
cuprum, kuffer,
bron;
incoctile, ena
s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda;
subaeratus, -a, -um, kei kai kar je
bron vmeis
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron -a m bron:
ſa slatam nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru, ſa ſrebram bron im. ed. ǀ bron im. ed. te modruſti, sheleſſu te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona rod. ed., noge s'kamènia ǀ zhe nej pogledal taiſto kazho is brona rod. ed. ſturjeno ǀ ſa bronam or. ed. shelesu, inu k' ſadnimu blatu Retrogradna tvorba iz brónec ← it. bronzo ‛bron’, prim. → brončen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron -a samostalnik moškega spola1. zlitina bakra in drugih kovin; SODOBNA USTREZNICA: bron
1.1 predmet/izdelek iz te zlitine; SODOBNA USTREZNICA: bron
2. zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine; SODOBNA USTREZNICA: ruda
FREKVENCA: 42 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bron ► bˈrọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônast -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar;
bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi// po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt;
bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.:
bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brónast – glej brȍn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brončẹ̑n – glej brȍn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brončen -a prid. bronast:
ta obeſhena bronzhena im. ed. ž, inu nuzna kazha ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno tož. ed. ž kazho ſturiti ǀ je vidil … Mojſeſs v'tej bronzheni mest. ed. ž kazhi → bron
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brončen -a -o pridevnik1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast
1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast
FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônec -nca m (ó) zastar. bron: verižica iz bronca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônec -nca m z -em snov. (ó) neobč. bron
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brónec – glej brȍn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bronec m, aes, -eris, bron, ruda, kuffer,
broniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bronec -nca (bronc, bronec, brunc, brunoc) samostalnik moškega spola1. zlitina bakra in drugih kovin; SODOBNA USTREZNICA: bron
1.1 predmet/izdelek iz te zlitine; SODOBNA USTREZNICA: bron
2. težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko; SODOBNA USTREZNICA: baker
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônolivár -ja m (ȏ-á) livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônolivárna -e ž (ȏ-ȃ) livarna, v kateri se uliva bron: delavec v bronolivarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brônov -a -o (ó) pridevnik od bron: bronov zven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bronovína -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brónsa in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso;
aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem;
bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brònz -a m bron: Esi [k bakru] se sliši bronz AI 1878, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brȏnza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brùnc -a m bron, med: Ertz; bruncz, med. etc. KOJ 1833, 155; od zbruncza naprávleni KŠ 1771, 601; z-bruncza KM 1796, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
feraterski2 prislov na zahrbten način, kot ravnajo izdajalci; SODOBNA USTREZNICA: izdajalsko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
glìn 2., m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
grísti -zem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
komôlčenje samostalnik srednjega spola1. ekspresivno odrivanje drugih v prostoru z namenom hitro priti do česa, dobiti kaj SINONIMI: komolčanje1.1 ekspresivno odrivanje drugih v prostoru v prizadevanju pridobiti prednost, prebiti se v ospredje pri tekmovanju
2. slabšalno boj, prizadevanje za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega SINONIMI: komolčanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kosíter kosítra samostalnik moškega spola [kosítər] 1. mehka, lahko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sn1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kòsitar in cslov. kositrъ iz gr. kassíteros, nejasnega izvora, morda po imenu ljudstva Kasiti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kufer m, F
11,
aerarius faber, kateri
s'kufra délla, s'brona,
kufra kovazh;
aes, -eris, bron, ruda,
kuffer, broniz;
aes ductile, ta vleizheni
kuffer;
bractea, en pleh, ali ſhina tanka
s'kufra ali meſſinga;
cuprum, kuffer, bron;
cyprium, kuffer;
luter, ena poſſoda, ali muṡhla iṡ
kufra. 3.Reg:7.v.26;
marculus, -li, enu kladivu, s'katerim
kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou;
pecunia aerosa, s'kufra danarji;
tabulares aes, kuffer s'kateriga ſe tabelze délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kufer m baker:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Venus kuffer tož. ed. (II, 81) ← srvnem. kupfer ← poznolat. cuprum za lat. aes Cyprium ‛ciprski baker, bron’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kufer -fra
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
líven -vna -o prid. (ī) metal. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor;
livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
líven -vna -o (í; ȋ) kovin. Ta kovina ni kovna, je pa ~alívni -a -o (í; ȋ) ~ bron; ~a jamalívnost -i ž, pojm. (í; ȋ) kovin.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
MegličPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Megliča samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [méglič], rodilnik [mégliča]
BESEDOTVORJE: Megličev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
minerȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
NemkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nemke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [némka], rodilnik [némke]
BESEDOTVORJE: Nemkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odlíti -líjem dov. (í) 1. z zlivanjem odstraniti: odliti nekaj mleka;
ko je bil krompir kuhan, je odlil vodo;
odliti v drugo posodo / odliti krompir, žgance odcediti2. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: odliti kip / odliti glavo, roko / odliti v bron, mavec // teh. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; uliti2: odliti zvon odlíti se
odteči, umakniti se: val se je odlil / ko se je morje odlilo, so ostale sipine / ekspr. množica se je odlila s trga odšla
● publ. veliko denarja se odlije za nakup orožja se izda, porabi
odlít -a -o:
v bronu odlit kip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bronodlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
síntran -a -o (ȋ) kovin.síntrani -a -o (ȋ) ~ bron
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
srebro -a s srebro:
ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
štimáti2 -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tamburín -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ulíti2 ulíjem dov. (í) izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec // izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca ulíti se
1. začeti teči silovito in v velikih količinah: voda se je ulila čez jez; blato se je ulilo po bregu / ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih
// ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina
2. brezoseb. začeti zelo, močno deževati: preden so prišli do doma, se je ulilo; ulilo se je kot iz škafa zelo / v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha
3. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premakniti: otroci so se ulili iz šole; množica se je ulila na cesto
● pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril
ulít -a -o:
iz brona, v bron uliti zvonovi; ulita cev; biti ulit iz enega kosa, v enem kosu
● čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bronulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í) izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec // izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca ulívati se
1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu
// ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega
2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež
ulivajóč -a -e:
hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bronulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zrcalovína -e ž (í) metal. 1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo 2. surovo železo z veliko mangana:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
želẹ́zo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.