eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox 1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
Število zadetkov: 2