Tiskanje

belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]

iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit

2.

iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z belugo 2.

STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel

bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]

1.

velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser

2.

hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar

3.

iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor

STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka]

iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica

ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1.

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

2.

manjša buča

3.

priprava ali njen del trebušaste oblike

4.

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

4.1.

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin]

1.

ki je v zvezi z bučko 1.

ki je del bučke 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučka

búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman]

ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek

ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

carving glej kárving

čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta]

1.

buči podobna rastlina vzpenjavka z manjšimi, navadno bodičastimi plodovi, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Sechium edule

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’

féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta]

mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir

STALNE ZVEZE: feta sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’

gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]

ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati

guacamole guacamola samostalnik moškega spola [gvakamóle]

1.

omaka, pomaka iz avokada, čilija, paradižnika, čebule, začimb

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z guacamolom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. in amer. špan. guacamole iz nahuatl ahuacamolli, iz ↑avokado + molli ‛omaka’

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]

1.

večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis

1.1.

1.2.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z jojobo 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika

kabúki kabúkija samostalnik moškega spola [kabúki]

1.

iz gledališke umetnosti japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s kabukijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., nem. Kabuki iz jap. kabuki iz ka ‛pesem’ + bu ‛ples’ + ki ‛umetnost, veščina’

karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]

vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A

STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta

kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga]

1.

smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s karvingom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑carving

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

míso mísa samostalnik moškega spola [míso]

1.

začimbna pasta iz fermentirane soje in riža ali ječmena

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z misom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. miso, nem. Miso iz jap. miso

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo]

1.

omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb; SINONIMI: nacho sir

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z nachom 1.

STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi

náčo glej nacho

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

presesálni presesálna presesálno pridevnik [presesálni] in [presəsálni]
STALNE ZVEZE: presesalna buča
ETIMOLOGIJA: iz presesati, glej ↑sesati

špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica]

podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in vlaknastim mesom; SINONIMI: buča špagetarica, špagetna buča

STALNE ZVEZE: buča špagetarica
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni]
STALNE ZVEZE: špagetna buča
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]

1.

moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije

1.1.

STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika