A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
alabāster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
amalgȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ára2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ȃrak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
arzenȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bárij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bẹ̑lcebub -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
betonica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bȋčje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bojkọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bŕcati bȓcam dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
breza1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
brzen2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
budálo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cipelj
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cmelj
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cȍkinpȍk prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cȗcati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čepljec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čūk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dȃr darȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dršča
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dūri -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
džámija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ẹ̄den1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
fȃraon -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
fíga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
glẹ́ženj -žnja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
glukọ̑za -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
goldȋnar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gove
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
grẹ́zniti grẹ̑znem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
grizati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
grst
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
hozȃna medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
impresionīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
intárzija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
izrẹ̄cen -cna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
J 1. V slovenskem fonemu j (a) se ohranja pslovan. *j (< ide. *i̯ pred samoglasnikom), npr. mọ́j. (b) Slovan. *j- je lahko nastal tudi pred prednjimi samoglasniki v vzglasju, npr. slovan. *ję́ti (sloven. jẹ́ti, zajẹ́ti) < *m̥tḗi̯, sloven. jẹ́lša, tudi pri izposojenkah, npr. jẹ́sih. (c) Lahko je nastal iz pslovan. *d' (iz starejše skupine *di̯), npr. sáje. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu j, npr. jọ́pa, jọ́pica, jọ̑ta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jẹ́tra jẹ̑ter s mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
K 1. V slovenskem fonemu k se ohranja pslovan. *k (< ide. *k, ku̯ pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. kȍš. Glej tudi c, č. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu k (v rom. jezikih pisano c), npr. kȃjža, kríž; lahko tudi srvnem. g v bavarski izreki, npr. krompír. Skupina kl je lahko nadomestila srvnem. tl, npr. crkljáti, skupina ks pa nem. chs, npr. bíksati.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kájzer -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kākati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kalen
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kalorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
karákter -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kloča
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kloka
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
knjíga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kokaȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kọ̑maj prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
krátiti1 krātim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kŕpa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lȃket laktȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lek2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lūtnja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
máren mārna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
māvrah -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mẹ́sto -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mȋ1 mẹ̑, rod. nȁs zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mlezivo
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
móči mọ́rem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
molīti mọ́lim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
moren
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
naftalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nȍ2 člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ogljȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ọ́sem štev.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ovca2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pajati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
papagȃj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pȃrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pasterizȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pecívo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pẹ́sek -ska m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
planīti plánem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
plẹ̑sen -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pljuváti pljúvam in pljújem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
polje
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pọ̑pek -pka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prẹ̄sta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
primȃt2 -a m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
púkati1 pȗkam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
R 1. V slovenskem fonemu r (a) se ohranja pslovan. *r (< ide. *r), npr. róka. (b) Sloven. zlogotvorni r je navadno nastal iz pslovan. *ьr ali *ъr, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *r̥ (ali *ir, *ur), npr. pȓst. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. skupini *rь in *rъ (< ide. *ri oz. *ru), npr. rdȅč. (c) Sloven. r se je lahko razvil iz pslovan. *ž v legi pred nenaglašenim *e, če so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji (Cvetko Orešnik, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft XIII–XIV, 433–446, Greenberg, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies II, 63–76), npr. -r, mordȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnemu r, npr. rȋbati. (b) Zlogotvorni r je v star. izposojenkah lahko nadomestil tujejezični *or ali *ar, npr. tŕta, vȓt.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rája -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rākija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rẹ̑ntgen -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rȋs -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
-s pripona v prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
saharȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sẹ́dem štev.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sȅn snȁ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
séstra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
skorbȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
skọ́rja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
skovȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
slȁ -ȅ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sláma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sporíš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
stégno -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
stežȃj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
stožẹ̑r -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
šakȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ščemẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
šẹ̄tati (se) -am (se) nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
škọ́da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
škŕtati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tȃjati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tarȋfa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tegnīti tẹ̑gnem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tẹ̑rjati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tetȋva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tȋkva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
-topīti -ím samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tŕgati tȓgam in tŕžem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
U 1. V slovenskem fonemu u se ohranja pslovan. *u (iz ide. *eu̯ /v tem primeru navadno pslovan. *'u/, *ou̯ ali *au̯ pred soglasnikom), npr. rúda. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim u-jevskim glasovom, npr. cúker, múla. (b) Nadomestil je srvnem. dvoglasnika uo ter ou, npr. lūg. (c) V starejših izposojenkah je nadomestil rom. refleks za lat. dolgi ō, npr. mȗrva. 3. V imitativnih besedah se pojavlja predvsem (a) v besedah, ki posnemajo nizke, globoke, zamolkle glasove, npr. hȗkati, mūkati, in (b) v besedah, ki posnemajo glasove, nastale pri pretakanju tekočin, npr. lȗlati, pȗpati, curljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
V 1. V slovenskem fonemu v (a) se ohranja pslovan. *v (iz ide. *u̯ pred samoglasnikom), npr. vọ̑z. (b) Pslovan. *v- je lahko nastal tudi pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju, npr. vīdra < *ūdrah2. V nekaterih primerih se je takšen v domnevno razvil šele v popraslovanskem obdobju, npr. vọ́tel. (c) Pslovan. vzglasni *v- je pred nekaterimi soglasniki v sloven. odpadel, npr. lȃst, tórek. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnim v-jevskim glasovom, npr. vȋža, vijọ̑lica.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vitamȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vštrȋc prisl. in predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zapȓtek -tka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zora2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žafrȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žlẹ́za -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.