Tiskanje

Aleksander I. Ruski

Predlog

Aleksandra I. Ruskega tudi Aleksander Prvi Ruski Aleksandra Prvega Ruskega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ruski car

IZGOVOR: [aleksándər pə̀rvi rúski], rodilnik [aleksándra pə̀rvega rúskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bátjuška -e m (ȃ)
spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

car

Predlog

carja samostalnik moškega spola

vladarski naziv

pogovorno oseba, ki zaradi svojih lastnosti zbuja občudovanje

IZGOVOR: [cár], rodilnik [cárja]

BESEDOTVORJE: carjev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cár -ja m s -em člov. (á; ȃ) ruski ~; pesn. ~ višin |sonce|
caríca -e ž, člov. (í)
cárinja -e ž, člov. (á; ȃ) zastar. carica
cárjev -a -o (á; ȃ)
caríčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cár1 -ja m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

ruski car

GLEJ ŠE SINONIM: cesar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

cár2 povdk.

GLEJ SINONIM: frajer2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

cȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cȃr, cȃrja, m. der Zar: ruski car; = cesar, Kast., Mur. in dr.; avstrijski c., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

car -a m sultan, turški cesar: s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu Zaru daj. ed. (I/2, 206) ǀ kadar ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru daj. ed. pershal (V, 166) ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ь̏; → cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carica

Predlog

carice samostalnik ženskega spola

vladarski naziv

IZGOVOR: [caríca], rodilnik [caríce] in [cárica], rodilnik [cárice]

BESEDOTVORJE: caričin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

caríca – glej cȃr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carȋčna – glej cȃr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carjev

Predlog

carjeva carjevo pridevnik

IZGOVOR: [cárjeu̯], ženski spol [cárjeva], srednji spol [cárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carjeváti -újem nedov. (á ȗ)
biti car, vladati kot car:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cárjevič – glej cȃr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carováti -újem nedov. (á ȗ)
biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I.
// iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cȃrski – glej cȃr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cárski rẹ̑z -ega -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cárstvo -a s (ȃ)
država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo
// star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cárstvo -a s

država, ki ji vlada car

SINONIMI:

carjevina

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

Hitlerjevo tretje carstvo

GLEJ ŠE SINONIM: cesarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

cȃrstvo – glej cȃr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cbilingi -ov množinski samostalnik moškega spola

parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

césar cesárja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cúnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čar [čár

] samostalnik moškega spola

ruski car
turški sultan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola

1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom

1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom

1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina

FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola

1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje

1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja

FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dragost -i (dragust) samostalnik ženskega spola

pomanjkanje, draginja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dragota -e samostalnik ženskega spola

1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje

1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja

FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gáre gȃr ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Godúnov -a m, oseb. i. (ȗ) |ruski car|: vladanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

góndolska žíčnica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gúncanje Frazemi s sestavino gúncanje:
gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ivan Grozni

Predlog

Ivana Groznega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ruski car

IZGOVOR: [ívan grôzni], rodilnik [ívana grôznega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...

Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jugoslovanski

Predlog

jugoslovanska jugoslovansko pridevnik

nanašajoč se na Kraljevino Jugoslavijo

nanašajoč se na eno od Jugoslavij v obdobju od 1945 do 1992

IZGOVOR: [jugoslovánski]

ZVEZE: jugoslovanski dinar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

júlij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kájzer -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kámerjúnker -ja m (ā-ú)
v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

karjọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Katarina I.

Predlog

Katarine I. tudi Katarina Prva Katarine Prve samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ruska carica

IZGOVOR: [katarína pə̀rva], rodilnik [kataríne pə̀rve]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

králj Frazemi s sestavino králj:
bíti králj čésa, králj živáli, obnášati se kot králj, počútiti se kot králj, vêsti se kàkor králj, živéti kàkor králj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Lazar

Predlog

Lazarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

srbski car

svetnik

IZGOVOR: [lázar], rodilnik [lázarja]

BESEDOTVORJE: Lazarjev

ZVEZE: sveti/sv. Lazar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mahati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Moskovski kremelj

Predlog

Moskovskega kremlja samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

vladni objekt v Rusiji

IZGOVOR: [móskou̯ski krémǝl’], rodilnik [móskou̯skega krémlja]

BESEDOTVORJE: kremeljski

PRIMERJAJ: kremelj, moskovski, Kremelj

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nihálna žíčnica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

noga -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

parkiríšče -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

parkírna híša -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]

1.

družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški

2.

najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

3.

območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

Pedalni avtomobil
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Peter I. Veliki

Predlog

Petra I. Velikega tudi Peter Prvi Veliki Petra Prvega Velikega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ruski car

IZGOVOR: [pétər pə̀rvi véliki], rodilnik [pétra pə̀rvega vélikega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Različno pregibanje besed »ar« in »hektar«

Zanima me, zakaj se hektar lahko pregiba na dva načina, ar pa ne, čeprav beseda hektar izhaja iz besede ar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rent-a-car in rent a car -- tudi -a [rént-a-kár] m (ẹ̑-ȃ)
izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car
// pog. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; v prid. rabi: rent-a-car služba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rént-a-cár -a [kar] m (ẹ̑-ȃ) |izposojevalnica avtomobilov|; avt. žarg. najeti ~ |avtomobil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rént-a-cár.. tudi rént-a-cár [kar] prvi del podr. zlož. (ẹ̑-ȃ) rént-a-cárslúžba tudi rént-a-cár slúžba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rént-a-cárslúžba -e tudi rént-a-cár slúžba ~ -e [kar] ž (ẹ̑-ȃȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

samodŕžec -žca m (ȓ)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

samodŕžec -žca m s -em člov. (ȓ) car ~; slabš. Ravnatelj je pravi ~ |oblasten, samovoljen človek|
samodŕžka -e ž, člov. (ȓ) slabš.
samodŕžčev -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sámoosamítev samostalnik ženskega spola

1.

osamitev, ločenost od drugih, zapiranje pred drugimi, navadno po lastni želji

SINONIMI:

samoosama

2.

karantena ob zelo verjetni okuženosti, ki jo posameznik preživlja doma po odredbi ali se zanjo odloči sam zaradi odgovornosti do drugih

SINONIMI:

samoizolacija

samokarantena

2.1

osamitev, omejitev nenujnih fizičnih stikov z drugimi z namenom preprečevanja širjenja okužbe, navadno po lastni odločitvi

SINONIMI:

samoizolacija

samokarantena

samoosama

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Samuel Bolgarski

Predlog

Samuela Bolgarskega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

bolgarski car

IZGOVOR: [sámuel bolgárski], rodilnik [sámuela bolgárskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Simeon I. Veliki

Predlog

Simeona I. Velikega tudi Simeon Prvi Veliki Simeona Prvega Velikega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

bolgarski car

IZGOVOR: [símeon pə̀ŕvi véliki], rodilnik [símeona pə̀ŕvega vélikega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Štefan Dušan Silni

Predlog

Štefana Dušana Silnega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

srbski kralj in car

IZGOVOR: [štéfan dúšan sílni], rodilnik [štéfana dúšana sílnega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Uporaba števila v znanstvenem pisanju

Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?

V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vkopán Frazemi s sestavino vkopán:
obstáti kot vkopán, státi kot vkopán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vzpenjáča -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vzpenjáča -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Vzvratni avtosedež
Pri prevajanju smo naleteli na težavo pri slovenjenju angleškega termina rear facing car seat, ki označuje otroški avtosedež, ki je nameščen tako, da otrok med vožnjo gleda v nasprotno smer vožnje. Slovenski ustrezniki nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje so po našem mnenju preveč opisni. Ali v slovenščini obstaja za to vrsto sedežev tudi kak drug izraz?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žíčnica -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žíčnica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.