V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Je pravilno oboje?

To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)

To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.