bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija 1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
1.2. fakulteta za poučevanje te vede
1.3. ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: semenišče
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
CelovecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na avstrijskem Koroškem
v prenesenem pomenu športni klub iz Celovca
IZGOVOR: [celôvǝc], rodilnik [celôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Celovčan, Celovčanka, Celovčanov, Celovčankin, celovški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gosposvétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gramátika -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko;
gramatika angleškega, slovenskega jezika;
pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
humanitéta -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka 2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
kàj ni igráča [kómu],
ne biti igráča kómu kàj,
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráča [kómu kàj],
postáti igráča v rôkah kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
krvávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. rabelj, krvnik: biriči in krvavci // krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec 2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
♦ bot. šentjanževka; min. hematit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Mohorjeva družbaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [mohôrjeva drúžba], rodilnik [mohôrjeve drúžbe]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
normálka -e ž (ȃ) 1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko;
normalka v Celovcu, Ljubljani 2. šola za poklicno usposabljanje učiteljev:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
simpózij-asamostalnik moškega spolastrokovno zborovanje, sestanek
- simpozij koga/česa
- , simpozij o čem/kom
- , simpozij v/na čem, kje, kako
- , simpozij za kaj/koga
- , simpozij s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tiskárnica -e ž (ȃ) manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico // star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Udine ali Videm?V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma.
Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež.
Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ust.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Vejica pri poglavjih, odstavkih ...Je pravilno oboje?
To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici.
(Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)
To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici.
(Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.